Page 32 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
Primerjava Marine Portorož in marine v Izoli na osnovi nefinančnih
informacij ter družbene in okoljske osveščenosti
V okviru projekta iBlue, Interreg Mediterranean, smo 22. 12. 2017 (Ma-
rina Portorož, z direktorjem g. Selanom) in 18. 1. 2018 (marina v Izoli,
z vodjem g. Francéjem) opravili polstrukturiran intervju. Marina Porto-
rož je bila izbrana kot primer dobre prakse (best practice) in marina v Izo-
li kot marina, primerna za primerjavo. Vsebina polstrukturiranega in-
tervjuja se nanaša na nedenarne informacije ter na družbeno in okoljsko
uspešnost.
Marina Portorož je s poslovanjem uradno pričela leta 1986, je pa pred
tem že sprejemala goste (od leta 1979). To je bila prva delujoča sloven-
ska marina. Do danes je večkrat širila in bogatila svojo ponudbo (širi-
tev števila privezov, izgradnja rezidence s številnimi luksuznimi apartma-
32 ji, športne površine, restavraciji, konferenčne dvorane, nudenje servisa in
vzdrževanja plovil itd.). Zavedajo se, da so na boljši poziciji kot ostali dve
marini v Sloveniji; tega se zaveda tudi g. Francé, vodja marine v Izoli. V
marini v Izoli je ponudba omejena na nudenje privezov. Skupaj s sestrsko
marino v Italiji, marino Sant‘Adrea, pa dopolnjujejo ponudbo, saj gostom
nudijo vzdrževanje in servis plovil ter njihovo hrambo na kopnem. Mari-
na v Izoli, ki je začela obratovati leta 1991, se sooča z večjimi težavami gle-
de širitve in vključenja inovacij. Kljub želji po širitvi na kopnem in pope-
stritvi ponudbe čutijo ovire na lokalni in državni ravni in celo z lastniške
strani. Obe marini se zavedata, da sosednje marine v Italiji in na Hrva-
škem predstavljajo močno konkurenco. Kot glavni finančni vir je sogo-
vornik iz marine v Izoli izpostavil priveze, medtem ko sogovornik iz ma-
rine v Portorožu parkirnine, gostinstvo in servis.
Obe marini obiskujejo večinoma Slovenci, iz ostalih evropskih držav
je manj kot polovica gostov. Zelo malo uporabnikov obeh marin pa je iz-
ven Evrope. Tako v Marini Portorož kot v marini Izola izpostavljajo po-
men komunikacije s strankami. V marini v Izoli so tudi poudarili, da so
njihove stranke v povprečju stare nad 50 let.
Po inovativnosti je Marina Portorož v prednosti: uporablja sončne ce-
lice, s katerimi proizvaja sončno energijo, ki jo tudi prodaja. V Izoli pa
vodja marine navaja, da nimajo dovolj površin za te namene. Poleg sonč-
ne energije je direktor Marine Portorož izpostavil tudi t. i. plavajoče hiške
oz. čolne. V prid čistejšemu okolju in zniževanju stroškov so posodobili
infrastrukturo. Direktor je izpostavil, da največ inovativnih idej pridobi-
jo na raznih mednarodnih sejmih, nato te, v kolikor je mogoče, vključijo
v ponudbo. Pred tem pa novosti predstavijo na svojem mednarodnem sej-
mu – Internautici.
Primerjava Marine Portorož in marine v Izoli na osnovi nefinančnih
informacij ter družbene in okoljske osveščenosti
V okviru projekta iBlue, Interreg Mediterranean, smo 22. 12. 2017 (Ma-
rina Portorož, z direktorjem g. Selanom) in 18. 1. 2018 (marina v Izoli,
z vodjem g. Francéjem) opravili polstrukturiran intervju. Marina Porto-
rož je bila izbrana kot primer dobre prakse (best practice) in marina v Izo-
li kot marina, primerna za primerjavo. Vsebina polstrukturiranega in-
tervjuja se nanaša na nedenarne informacije ter na družbeno in okoljsko
uspešnost.
Marina Portorož je s poslovanjem uradno pričela leta 1986, je pa pred
tem že sprejemala goste (od leta 1979). To je bila prva delujoča sloven-
ska marina. Do danes je večkrat širila in bogatila svojo ponudbo (širi-
tev števila privezov, izgradnja rezidence s številnimi luksuznimi apartma-
32 ji, športne površine, restavraciji, konferenčne dvorane, nudenje servisa in
vzdrževanja plovil itd.). Zavedajo se, da so na boljši poziciji kot ostali dve
marini v Sloveniji; tega se zaveda tudi g. Francé, vodja marine v Izoli. V
marini v Izoli je ponudba omejena na nudenje privezov. Skupaj s sestrsko
marino v Italiji, marino Sant‘Adrea, pa dopolnjujejo ponudbo, saj gostom
nudijo vzdrževanje in servis plovil ter njihovo hrambo na kopnem. Mari-
na v Izoli, ki je začela obratovati leta 1991, se sooča z večjimi težavami gle-
de širitve in vključenja inovacij. Kljub želji po širitvi na kopnem in pope-
stritvi ponudbe čutijo ovire na lokalni in državni ravni in celo z lastniške
strani. Obe marini se zavedata, da sosednje marine v Italiji in na Hrva-
škem predstavljajo močno konkurenco. Kot glavni finančni vir je sogo-
vornik iz marine v Izoli izpostavil priveze, medtem ko sogovornik iz ma-
rine v Portorožu parkirnine, gostinstvo in servis.
Obe marini obiskujejo večinoma Slovenci, iz ostalih evropskih držav
je manj kot polovica gostov. Zelo malo uporabnikov obeh marin pa je iz-
ven Evrope. Tako v Marini Portorož kot v marini Izola izpostavljajo po-
men komunikacije s strankami. V marini v Izoli so tudi poudarili, da so
njihove stranke v povprečju stare nad 50 let.
Po inovativnosti je Marina Portorož v prednosti: uporablja sončne ce-
lice, s katerimi proizvaja sončno energijo, ki jo tudi prodaja. V Izoli pa
vodja marine navaja, da nimajo dovolj površin za te namene. Poleg sonč-
ne energije je direktor Marine Portorož izpostavil tudi t. i. plavajoče hiške
oz. čolne. V prid čistejšemu okolju in zniževanju stroškov so posodobili
infrastrukturo. Direktor je izpostavil, da največ inovativnih idej pridobi-
jo na raznih mednarodnih sejmih, nato te, v kolikor je mogoče, vključijo
v ponudbo. Pred tem pa novosti predstavijo na svojem mednarodnem sej-
mu – Internautici.
