Page 251 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 251
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.249-264
Pomen Janka Ravnika
v slovenski klavirski pedagogiki
Marjana Vajngerl
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
Conservatory for music and ballet Maribor
Na podlagi arhivskih virov, doslej opravljenih raziskav in pogovorov s šte-
vilnimi klavirskimi pedagogi – bližnjimi in daljnimi dediči njegove šole,
prispevek opozori na izjemen pomen Janka Ravnika.
Mineva natanko sto let, odkar so v Ljubljani ustanovili Konservato-
rij Glasbene matice, ki je omogočal diplomantom »visokošolsko« izobraz-
bo. Leta 1919 je Janko Ravnik s popotnico praškega konservatorija pričel
delovati na novoustanovljenem konservatoriju. Skupaj s tedaj uveljavljeni-
mi glasbeniki in pedagogi, novimi programi in načini dela, je v začetku 20.
stoletja močno prispeval k procesu razvoja glasbenega šolstva v Sloveniji,
ki je svojevrsten višek dosegel z ustanovitvijo Glasbene akademije (1939) in
kasneje Akademije za glasbo (1945). Kot predan pedagog je Janko Ravnik
vzgojil generacije pomembnih slovenskih glasbenikov – pianistov in ustva-
ril osnove za profesionalno igranje klavirja. Na vodilnih glasbenovzgojnih
ustanovah v Ljubljani je deloval kar 46 let.
Ustvarjalnost Janka Ravnika je bila izjemno bogata – potekala je v raz-
ličnih smereh. Poleg pedagoškega dela se je v zgodovino slovenskega naro-
da zapisal tudi kot pobudnik in režiser prvega slovenskega celovečernega
filma - V kraljestvu Zlatoroga (1931). Kot fotograf je izdal dve knjigi fotogra-
fij: Odsevi in obličja v soavtorstvu z Marijanom Lipovškom (1980) in Lepa
si zemlja Slovenska (1981) in kot skladatelj je pisal samospeve, zborovske in
klavirske skladbe.
249
Pomen Janka Ravnika
v slovenski klavirski pedagogiki
Marjana Vajngerl
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
Conservatory for music and ballet Maribor
Na podlagi arhivskih virov, doslej opravljenih raziskav in pogovorov s šte-
vilnimi klavirskimi pedagogi – bližnjimi in daljnimi dediči njegove šole,
prispevek opozori na izjemen pomen Janka Ravnika.
Mineva natanko sto let, odkar so v Ljubljani ustanovili Konservato-
rij Glasbene matice, ki je omogočal diplomantom »visokošolsko« izobraz-
bo. Leta 1919 je Janko Ravnik s popotnico praškega konservatorija pričel
delovati na novoustanovljenem konservatoriju. Skupaj s tedaj uveljavljeni-
mi glasbeniki in pedagogi, novimi programi in načini dela, je v začetku 20.
stoletja močno prispeval k procesu razvoja glasbenega šolstva v Sloveniji,
ki je svojevrsten višek dosegel z ustanovitvijo Glasbene akademije (1939) in
kasneje Akademije za glasbo (1945). Kot predan pedagog je Janko Ravnik
vzgojil generacije pomembnih slovenskih glasbenikov – pianistov in ustva-
ril osnove za profesionalno igranje klavirja. Na vodilnih glasbenovzgojnih
ustanovah v Ljubljani je deloval kar 46 let.
Ustvarjalnost Janka Ravnika je bila izjemno bogata – potekala je v raz-
ličnih smereh. Poleg pedagoškega dela se je v zgodovino slovenskega naro-
da zapisal tudi kot pobudnik in režiser prvega slovenskega celovečernega
filma - V kraljestvu Zlatoroga (1931). Kot fotograf je izdal dve knjigi fotogra-
fij: Odsevi in obličja v soavtorstvu z Marijanom Lipovškom (1980) in Lepa
si zemlja Slovenska (1981) in kot skladatelj je pisal samospeve, zborovske in
klavirske skladbe.
249
