Page 252 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 252
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Sestavek oriše življenjsko pot Janka Ravnika in se hkrati dotakne nje-
gove klavirske ustvarjalnosti. Opiše začetke Ravnikovega pedagoškega
dela, izpostavi najodmevnejše nastope njegovih učencev in predstavi »dre-
vo« Ravnikove pianistične dediščine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
V naslednjem poglavju poudari vpliv praške šole in njegovega prof. Jose-
fa Jiránka. V nadaljevanju osvetli Ravnikov lik človeka in profesorja skozi
perspektivo njegovih učencev in nazadnje nakaže metode poučevanja nje-
govih najpomembnejših učencev, ki so bile zaradi študija pri različnih pro-
fesorjih v tujini (Pragi, Brnu, Zagrebu Parizu, Budimpešti in Leipzigu) že
nekoliko naprednejše.
Življenje Janka Ravnika
Starši so pristali,
da odidem od doma učiti se orglanja,
saj bom po končani šoli
eventuelno prevzel doma službo organista.1
Janko Ravnik se je rodil 7. maja 1891 v Bohinjski Bistrici. Oče Jakob
Ravnik je bil sedlar in mati Frančiška (roj. Žnidar) je bila šivilja oz. trgovka.
Osnovno šolo je do leta 1903 obiskoval v rojstnem kraju.2
Leta 1903 se je vpisal na Orglarsko šolo Cecilijanskega društva v Lju-
bljani in se poleg orgel in liturgičnega petja kot glavnih predmetov učil
tudi glasbene teorije. V tretjem in hkrati zadnjem letniku orglarske šole je
Ravnik obiskoval pouk harmonije oz. zanj »najzanimivejši del glasbe na-
sploh«, predmet, ki ga je poučeval Anton Foerster. Šolanje je nadaljeval na
šoli Glasbene matice (1906–1911). Glavni predmet – klavir – so ga poučeva-
li zaporedoma trije profesorji: Josef Procházka,3 Anton Trost in Vida Prele-
snik–Talichová. Glasbenoteoretične predmete je poslušal pri Mateju Huba-
du in Antonu Lajovicu.4
1 Zlatorogova pesem: portret Janka Ravnika, režiral Klemen Dvornik (2009; Ljubl-
jana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 2009). DVD.
2 Rafael Ajlec, »Ravnik Janko«, v Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, 9.–11. zvezek
Raab–Švikaršič, ur. Alfonz Gspan et al. (Ljubljana: SAZU, 1960–1971), 43.
3 Josef Procházka (1874–1959), skladatelj, pianist in glasbeni pedagog. Po študiju kla-
virja pri Josefu Jiránku na praškem konservatoriju, je med letoma 1898 in 1908 pre-
vzel mesto učitelja klavirja na šoli Glasbene matice v Ljubljani in se kasneje vrnil v
Prago, kjer je poučeval na državnem konservatoriju. Jernej Weiss, Češki glasbeniki v
19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem (Maribor: Litera, Univerza v Mariboru,
2012), 225.
4 Ajlec, »Ravnik Janko«, 43.
250
Sestavek oriše življenjsko pot Janka Ravnika in se hkrati dotakne nje-
gove klavirske ustvarjalnosti. Opiše začetke Ravnikovega pedagoškega
dela, izpostavi najodmevnejše nastope njegovih učencev in predstavi »dre-
vo« Ravnikove pianistične dediščine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
V naslednjem poglavju poudari vpliv praške šole in njegovega prof. Jose-
fa Jiránka. V nadaljevanju osvetli Ravnikov lik človeka in profesorja skozi
perspektivo njegovih učencev in nazadnje nakaže metode poučevanja nje-
govih najpomembnejših učencev, ki so bile zaradi študija pri različnih pro-
fesorjih v tujini (Pragi, Brnu, Zagrebu Parizu, Budimpešti in Leipzigu) že
nekoliko naprednejše.
Življenje Janka Ravnika
Starši so pristali,
da odidem od doma učiti se orglanja,
saj bom po končani šoli
eventuelno prevzel doma službo organista.1
Janko Ravnik se je rodil 7. maja 1891 v Bohinjski Bistrici. Oče Jakob
Ravnik je bil sedlar in mati Frančiška (roj. Žnidar) je bila šivilja oz. trgovka.
Osnovno šolo je do leta 1903 obiskoval v rojstnem kraju.2
Leta 1903 se je vpisal na Orglarsko šolo Cecilijanskega društva v Lju-
bljani in se poleg orgel in liturgičnega petja kot glavnih predmetov učil
tudi glasbene teorije. V tretjem in hkrati zadnjem letniku orglarske šole je
Ravnik obiskoval pouk harmonije oz. zanj »najzanimivejši del glasbe na-
sploh«, predmet, ki ga je poučeval Anton Foerster. Šolanje je nadaljeval na
šoli Glasbene matice (1906–1911). Glavni predmet – klavir – so ga poučeva-
li zaporedoma trije profesorji: Josef Procházka,3 Anton Trost in Vida Prele-
snik–Talichová. Glasbenoteoretične predmete je poslušal pri Mateju Huba-
du in Antonu Lajovicu.4
1 Zlatorogova pesem: portret Janka Ravnika, režiral Klemen Dvornik (2009; Ljubl-
jana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 2009). DVD.
2 Rafael Ajlec, »Ravnik Janko«, v Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, 9.–11. zvezek
Raab–Švikaršič, ur. Alfonz Gspan et al. (Ljubljana: SAZU, 1960–1971), 43.
3 Josef Procházka (1874–1959), skladatelj, pianist in glasbeni pedagog. Po študiju kla-
virja pri Josefu Jiránku na praškem konservatoriju, je med letoma 1898 in 1908 pre-
vzel mesto učitelja klavirja na šoli Glasbene matice v Ljubljani in se kasneje vrnil v
Prago, kjer je poučeval na državnem konservatoriju. Jernej Weiss, Češki glasbeniki v
19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem (Maribor: Litera, Univerza v Mariboru,
2012), 225.
4 Ajlec, »Ravnik Janko«, 43.
250
