Page 256 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 256
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Ukmarja: »Novakova je že tako zrel interpret, da lahko posveti veliko veči-
no svojih sil umetniškemu oblikovanju. Zato ji je tudi uspelo izdelati številne
tonske in barvne zanimivosti izvajalnega dela«.16
Najpomembnejši učenci Janka Ravnika
Število Ravnikovih uspešnih učencev je bilo nadpovprečno. V dvajsetih le-
tih in v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja so pri njem na konservato-
riju študirali njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan
Lipovšek in Hilda Horak. Drug za drugim so želi vidne uspehe na pedago-
škem in poustvarjalnem področju. Posebej prijateljski odnos je imel prof.
Janko Ravnik z Marijanom Lipovškom, saj ju je vezala med drugim lju-
bezen do gorništva in fotografije. Med mlajšimi naj omenim Tanjo Zrim-
šek, roj. Štrukelj, Zdenko Novak in Milivoja Šurbka, ki so študij klavirja pri
Janku Ravniku zaključili v petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja. Velja omeniti še nekatere pianiste in klavirske pedagoge, učen-
ce Janka Ravnika, ki jih profesor omenja v svojih biografskih zapisih. To
so Jadviga Poženel Štrukelj, Marta Osterc Valjalo, Silva Hrašovec, Ksenija
Ogrin, Erminij Ambroset, Margareta Lukić, Nada Verbič in mnogi drugi.17
Leta 1980 je Igor Dekleva, nekdanji študent prof. Ravnika, ki je bil v
osemdesetih letih tajnik Društva glasbenih umetnikov Slovenije, podal
predlog za odlikovanje Janka Ravnika za tedaj najvišjo državno nagrado
predsedstva SFRJ, odlikovanje z redom »Dela z zlatim vencem«. Na sveča-
ni podelitvi, ki je bila 11. 5. 1981 v Slovenski filharmoniji, Janko Ravnik za-
radi zdravstvenih težav in visoke starosti (90 let) ni mogel prisostvovati.18
Drevo Ravnikove pianistične dediščine na Akademiji za glasbo
v Ljubljani
Drevo Ravnikove pianistične dediščine na Konservatoriju in kasnejši aka-
demiji je bogato in razvejano. Tako je prof. Anton Ravnik na prvi stopnji
študija poučeval Andreja Jarca, učenci in študentje prof. Zore Zarnik so bili
Gita Mally (na srednji in na visoki stopnji študija), Andrej Jarc (na tretji sto-
pnji študija) in v zgodnjih letih pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Štu-
16 Kristijan Ukmar, »Recital Zaključni koncert sezone«, Delo 5, št. 175 (28. 06. 1964): 6,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4BLTL6FH.
17 Marjana Vajngerl. »Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki« (MA,
Univerza v Mariboru, 2018), 61–69.
18 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
254
Ukmarja: »Novakova je že tako zrel interpret, da lahko posveti veliko veči-
no svojih sil umetniškemu oblikovanju. Zato ji je tudi uspelo izdelati številne
tonske in barvne zanimivosti izvajalnega dela«.16
Najpomembnejši učenci Janka Ravnika
Število Ravnikovih uspešnih učencev je bilo nadpovprečno. V dvajsetih le-
tih in v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja so pri njem na konservato-
riju študirali njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan
Lipovšek in Hilda Horak. Drug za drugim so želi vidne uspehe na pedago-
škem in poustvarjalnem področju. Posebej prijateljski odnos je imel prof.
Janko Ravnik z Marijanom Lipovškom, saj ju je vezala med drugim lju-
bezen do gorništva in fotografije. Med mlajšimi naj omenim Tanjo Zrim-
šek, roj. Štrukelj, Zdenko Novak in Milivoja Šurbka, ki so študij klavirja pri
Janku Ravniku zaključili v petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja. Velja omeniti še nekatere pianiste in klavirske pedagoge, učen-
ce Janka Ravnika, ki jih profesor omenja v svojih biografskih zapisih. To
so Jadviga Poženel Štrukelj, Marta Osterc Valjalo, Silva Hrašovec, Ksenija
Ogrin, Erminij Ambroset, Margareta Lukić, Nada Verbič in mnogi drugi.17
Leta 1980 je Igor Dekleva, nekdanji študent prof. Ravnika, ki je bil v
osemdesetih letih tajnik Društva glasbenih umetnikov Slovenije, podal
predlog za odlikovanje Janka Ravnika za tedaj najvišjo državno nagrado
predsedstva SFRJ, odlikovanje z redom »Dela z zlatim vencem«. Na sveča-
ni podelitvi, ki je bila 11. 5. 1981 v Slovenski filharmoniji, Janko Ravnik za-
radi zdravstvenih težav in visoke starosti (90 let) ni mogel prisostvovati.18
Drevo Ravnikove pianistične dediščine na Akademiji za glasbo
v Ljubljani
Drevo Ravnikove pianistične dediščine na Konservatoriju in kasnejši aka-
demiji je bogato in razvejano. Tako je prof. Anton Ravnik na prvi stopnji
študija poučeval Andreja Jarca, učenci in študentje prof. Zore Zarnik so bili
Gita Mally (na srednji in na visoki stopnji študija), Andrej Jarc (na tretji sto-
pnji študija) in v zgodnjih letih pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Štu-
16 Kristijan Ukmar, »Recital Zaključni koncert sezone«, Delo 5, št. 175 (28. 06. 1964): 6,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4BLTL6FH.
17 Marjana Vajngerl. »Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki« (MA,
Univerza v Mariboru, 2018), 61–69.
18 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
254
