Page 254 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 254
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
jeno, brezbrižno, polno in tu in tam omamno muziciranje.9 List v album
(1921), najkrajša Ravnikova miniatura, je lirično razmišljujoča skladba, ki
nas vabi na prehod v sanje, podzavest in meditacijo. Sledi počasni, zamiš-
ljeni Melanholični valček (1921), v katerem je stalno prisotna globoka, sko-
raj melanholična resnost. V skladbah Nocturno (1951), Groteskna koračnica
(1943) in Vzpon (1971) se je umaknil od slikovite akordike, izostril je polifo-
no strukturo in krenil v veliko novejšo zvočnost.10
Razmeroma majhen, a tehten opus desetih objavljenih klavirskih
skladb Janka Ravnika stilno izhaja iz pozne romantike, vsebuje nekatere
elemente impresionizma, v poznejšem obdobju pa je opaziti celo ekspresio-
nistične nastavke. Kot skladatelj in hkrati odličen interpret, je izkoristil vse
možnosti in nianse, ki jih nudi klavir in ustvaril pestro klavirsko zvočnost
prvih slovenskih koncertnih skladb.
Pedagoško delo Janka Ravnika
Začetki
Janko Ravnik je bil prvi slovenski pianist, poleg Dane Koblerjeve, z ustre-
zno, takrat »višješolsko« izobrazbo, ki jo je leta 1915 pridobil s študijem kla-
virja na Državnem konservatoriju v Pragi pri priznanem prof. Josefu Jirán-
ku. Praški profesorji so si prizadevali vzgojiti ne le umetnike, temveč tudi
pedagoge. S to popotnico je Janko Ravnik na povabilo Mateja Hubada leta
1919 začel delovati kot klavirski pedagog na novoustanovljenem Konserva-
toriju Glasbene matice v Ljubljani. V času, ko je Ravnik prevzel mesto pro-
fesorja klavirja na konservatoriju, v Ljubljani ni bilo visokošolsko izobraže-
nih klavirskih profesorjev, saj so se uveljavili in delovali pred vojno na šoli
Glasbene matice. Vida Prelesnik Talich je Ljubljano skupaj z možem Václa-
vom Talichom zapustila še pred vojno, Anton Trost se je med vojno pre-
selil na Dunaj. Tako na pleča Janka Ravnika ni padlo le breme vzgoje pri-
mernega domačega pianističnega kadra, temveč tudi priprave pedagoških
metod, klavirskih priročnikov, učnih načrtov, klavirske metodike, didakti-
ke ter vsega drugega, potrebnega za primerno pianistično izobrazbo.11
9 Marjan Lipovšek, »Kompozicioni stav Janka Ravnika« [Kompozicijski stavek Janka
Ravnika], Zvuk 117–118 (1971): 360–370.
10 Ravnik, Klavirske skladbe.
11 Bogunović Hočevar, »Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika«,
55–56.
252
jeno, brezbrižno, polno in tu in tam omamno muziciranje.9 List v album
(1921), najkrajša Ravnikova miniatura, je lirično razmišljujoča skladba, ki
nas vabi na prehod v sanje, podzavest in meditacijo. Sledi počasni, zamiš-
ljeni Melanholični valček (1921), v katerem je stalno prisotna globoka, sko-
raj melanholična resnost. V skladbah Nocturno (1951), Groteskna koračnica
(1943) in Vzpon (1971) se je umaknil od slikovite akordike, izostril je polifo-
no strukturo in krenil v veliko novejšo zvočnost.10
Razmeroma majhen, a tehten opus desetih objavljenih klavirskih
skladb Janka Ravnika stilno izhaja iz pozne romantike, vsebuje nekatere
elemente impresionizma, v poznejšem obdobju pa je opaziti celo ekspresio-
nistične nastavke. Kot skladatelj in hkrati odličen interpret, je izkoristil vse
možnosti in nianse, ki jih nudi klavir in ustvaril pestro klavirsko zvočnost
prvih slovenskih koncertnih skladb.
Pedagoško delo Janka Ravnika
Začetki
Janko Ravnik je bil prvi slovenski pianist, poleg Dane Koblerjeve, z ustre-
zno, takrat »višješolsko« izobrazbo, ki jo je leta 1915 pridobil s študijem kla-
virja na Državnem konservatoriju v Pragi pri priznanem prof. Josefu Jirán-
ku. Praški profesorji so si prizadevali vzgojiti ne le umetnike, temveč tudi
pedagoge. S to popotnico je Janko Ravnik na povabilo Mateja Hubada leta
1919 začel delovati kot klavirski pedagog na novoustanovljenem Konserva-
toriju Glasbene matice v Ljubljani. V času, ko je Ravnik prevzel mesto pro-
fesorja klavirja na konservatoriju, v Ljubljani ni bilo visokošolsko izobraže-
nih klavirskih profesorjev, saj so se uveljavili in delovali pred vojno na šoli
Glasbene matice. Vida Prelesnik Talich je Ljubljano skupaj z možem Václa-
vom Talichom zapustila še pred vojno, Anton Trost se je med vojno pre-
selil na Dunaj. Tako na pleča Janka Ravnika ni padlo le breme vzgoje pri-
mernega domačega pianističnega kadra, temveč tudi priprave pedagoških
metod, klavirskih priročnikov, učnih načrtov, klavirske metodike, didakti-
ke ter vsega drugega, potrebnega za primerno pianistično izobrazbo.11
9 Marjan Lipovšek, »Kompozicioni stav Janka Ravnika« [Kompozicijski stavek Janka
Ravnika], Zvuk 117–118 (1971): 360–370.
10 Ravnik, Klavirske skladbe.
11 Bogunović Hočevar, »Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika«,
55–56.
252
