Page 255 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 255
pomen jank a r avnik a v slovenski klavirski pedagogiki
Odmevnejši nastopi Ravnikovih učencev
Od leta 1919 do 1939 so nastopi njegovih učencev omenjeni v različnih časo-
pisih in poročilih. Tako lahko leta 1923 v poročilu konservatorija prebere-
mo, da je na nastopu, kot tudi na prejšnjih, pokazal z učenci izjemen uspeh.
Posebej je omenjena njegova učenka Jadviga Poženel pri izvedbi Lisztovih
Variacij na Bachovo témo: Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen. Pokazala naj
bi nadpovprečno tehnično izdelanost in smisel za izpovedno moč tonske
govorice.12
Pavel Šivic, učenec Janka Ravnika, se je leta 1931 kot diplomant lju-
bljanskega konservatorija predstavil z Beethovnovim 5. klavirskim koncer-
tom pod taktirko L. M. Škerjanca. V svojih spominih odkrito in kritično
navaja, da sta mu nagajala nezanesljiv spomin in premalo sproščena roka. Z
obojim naj bi se kasneje ubadal na podiplomskem študiju v Pragi.13
Leta 1938 lahko v časopisu Pevec preberemo članek z naslovom Kon-
certni nastop Osterc-Valjalo Marte, absolventke visoke šole profesorja Janka
Ravnika, v veliki Filharmonični dvorani. Ukmar med drugim piše:
Pri njej bila opazna mojstrska šola pedagoga, živahna muzikant-
ska nrav pa jo je vodila izven tega okvira. […] Ko je bil ta njen du-
ševni vzgib občasno le premočan, je zabrisal nekaj karakterističnih
skladateljevih kontur, kar je bilo opazno pri interpretaciji Chopino-
ve ‚Fantasie – Polonaise‘ […]. Na zadnje se je predstavila s skladba-
ma Janka Ravnika: ‚Valse mélancholique‘ in ‚Valse caractéristique‘,
ki ju je pianistka predstavila pogumno in tehnično dognano.14
Zadnje odmevnejše nastope je pripravila Zdenka Novak, ki je bila Rav-
nikova podiplomantka in ga je leta 1965 kot profesorica klavirja nasledila na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na podiplomskem nastopu se je na pobu-
do prof. Ravnika predstavila z orkestrom Slovenske filharmonije pod vod-
stvom Sama Hubada in sicer s Koncertom za klavir in orkester L. M. Šker-
janca.15 V dnevniku Delo iz leta 1964 lahko preberemo kritiko Kristijana
12 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, od nastanka konser-
vatorija do Akademije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995), 43.
13 Kaja Šivic, »Pavel Šivic – pianist. Moji in njegovi spomini«, v Tematska publikacija
glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, zvezek 11, ur. Darja
Koter (Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 2009), 54.
14 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 94.
15 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
253
Odmevnejši nastopi Ravnikovih učencev
Od leta 1919 do 1939 so nastopi njegovih učencev omenjeni v različnih časo-
pisih in poročilih. Tako lahko leta 1923 v poročilu konservatorija prebere-
mo, da je na nastopu, kot tudi na prejšnjih, pokazal z učenci izjemen uspeh.
Posebej je omenjena njegova učenka Jadviga Poženel pri izvedbi Lisztovih
Variacij na Bachovo témo: Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen. Pokazala naj
bi nadpovprečno tehnično izdelanost in smisel za izpovedno moč tonske
govorice.12
Pavel Šivic, učenec Janka Ravnika, se je leta 1931 kot diplomant lju-
bljanskega konservatorija predstavil z Beethovnovim 5. klavirskim koncer-
tom pod taktirko L. M. Škerjanca. V svojih spominih odkrito in kritično
navaja, da sta mu nagajala nezanesljiv spomin in premalo sproščena roka. Z
obojim naj bi se kasneje ubadal na podiplomskem študiju v Pragi.13
Leta 1938 lahko v časopisu Pevec preberemo članek z naslovom Kon-
certni nastop Osterc-Valjalo Marte, absolventke visoke šole profesorja Janka
Ravnika, v veliki Filharmonični dvorani. Ukmar med drugim piše:
Pri njej bila opazna mojstrska šola pedagoga, živahna muzikant-
ska nrav pa jo je vodila izven tega okvira. […] Ko je bil ta njen du-
ševni vzgib občasno le premočan, je zabrisal nekaj karakterističnih
skladateljevih kontur, kar je bilo opazno pri interpretaciji Chopino-
ve ‚Fantasie – Polonaise‘ […]. Na zadnje se je predstavila s skladba-
ma Janka Ravnika: ‚Valse mélancholique‘ in ‚Valse caractéristique‘,
ki ju je pianistka predstavila pogumno in tehnično dognano.14
Zadnje odmevnejše nastope je pripravila Zdenka Novak, ki je bila Rav-
nikova podiplomantka in ga je leta 1965 kot profesorica klavirja nasledila na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na podiplomskem nastopu se je na pobu-
do prof. Ravnika predstavila z orkestrom Slovenske filharmonije pod vod-
stvom Sama Hubada in sicer s Koncertom za klavir in orkester L. M. Šker-
janca.15 V dnevniku Delo iz leta 1964 lahko preberemo kritiko Kristijana
12 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, od nastanka konser-
vatorija do Akademije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995), 43.
13 Kaja Šivic, »Pavel Šivic – pianist. Moji in njegovi spomini«, v Tematska publikacija
glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, zvezek 11, ur. Darja
Koter (Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 2009), 54.
14 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 94.
15 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
253
