Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 192
BILO JE POVEDANO

FERNUS, bivši koprski škof P. P. VERGERIUS, štajerski baron JANEZ
UNGNAD in drugi.

[10a Tudi na Nemškem je delal na to, da se razširi protestantska
vera med Slovenci. Izprevidel je, da je v to svrho treba spisovati v
slovenskem jeziku učne in izpodbudne knjige ter jih razširjati med
Slovenci. Dotlej ni bilo še nobene slovenske tiskane knjige. V Tübin­
gnu na Württemberškem sta se natisnili l. 1550. prvi Trubarjevi
slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Tako se je začelo novo­
slovensko slovstvo, za katero imajo velike zasluge tudi baron Ivan
Ungnad, Juri Dalmatin in Adam Bohorič.]

11 MIHAEL TIFFERNUS je bil l. 1488. rojen na Kranjskem, kot
otrok ujet od Turkov in po Erazmu Stichu v Laškem trgu rešen iz turške
sužnosti. Vzgojen je bil v Laškem trgu in se je pozneje učil na dunajskem
vseučilišču, kjer je postal magister. L. 1529. je postal učitelj tedanjemu
virtemberškemu princu Krištofu v Dunajskem Novem mestu, ga
spremljal na več potovanjih in končno prišel s Krištofom v Stuttgart,
kjer je umrl l. 1555. Ta vplivni mož ni bil le učitelj, ampak tudi zvest
prijatelj Krištofu, katerega je v Dunajskem Novem mestu obvaroval
turške sužnosti. Tiffernus je zapustil svoje premoženje za štiri ustanove
v korist bogoslovja se učečim Kranjcem. Po Valvasorjevem poročilu je
bil Tiffernus tudi profesor bogoslovja v Tibingah, torej duhovnik.

12 V tedanji dobi so sinovi kranjskih plemenitnikov in tudi dru­
gih slojev prihajali na nemška vseučilišča, zlasti v Tibinge, manj pa
v Wittenberg in Jeno. V Tibingah se je v dobi od l. 1530. do 1614.
neki šol­­alo 113 Kranjcev, v Wittenbergu dvajset in v Jeni štirje. Iz teh
vseu­ čilišč so prihajali torej povečem protestantsko vzgojeni možje na
Kranj­s­ ko nazaj in svoj vpliv uporabljali v razširjenje protestantske
vere. V Tibingah sta se natisnili l. 1550. prvi Trubarjevi slovenski knjigi:
»Abec­ ednik« in » Katekizem«, in sicer z nemškimi črkami. Trubar
se ime­nuje na teh knjižicah »Philopatridus Illyricus«; izmišljeno je
tudi ime tiskarne: »Gedruckt in Sybenburgen durch den Jernei Skur­
ya­niz«. Trub­­ ar se je v Kemptenu seznanil z Vergerijem, ki ga je napotil,
da je poslo­ve­nil evangelij sv. Matevža, ki je izšel v Tibingah na troške
vojvode Krištofa.

13 Trubar je sveto pismo poslovenjeval z mnogimi ovirami, ker
ni bil vešč ne hebrejščini, ne grščini, in je zato moral poslovenjevati

190
   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196   197