Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 193
FRANC ORO@EN
iz latinščine. Od leta 1560. je bil v zvezi s Ferdinandovim sinom,
prestolonaslednikom Maksimilijanom (II.), ki je bil naklonjen prote
stantom, in z baronom Janezom Ungnadom, ki je kot protestant l.
1556. zapustil Štajersko in se naselil na Virtemberškem. Ungnad je
svoje dohodke daroval za izdavanje svetega pisma v slovenskem in
hrvaškem jeziku in je ustanovil v Urahu prvi biblijski zavod, kjer sta
tudi pod Trubarjevim vodstvom sveto pismo prelagala na hrvaški
jezik Štefan Konzul in Anton Dalmatin.
14 V tem se je pa na Kranjskem vedno bolj širila protestantska
vera navzlic neumornemu delovanju škofa Urbana Tekstorja zoper
krivoverstvo. V Ljubljani so širili novo vero stolni prošt dr. LENART
MERTLIC, generalni vikar JURI DRAGOLIC, in že omenjeni kano
nik PAVEL WIENER in drugi, v Kranju RAKOVEC in JERNEJ KNA
FELJ, v Lescah PETER KUPLJENIK in na Bledu KRIŠTOF FAŠING.
Posebno v Kranju je bilo mnogo protestantov, katere je pa večinoma
škof zopet pridobil za katoličanstvo. Na Dolenjskem so bili vneti
oznanjevalci protestantske vere: V Višnji gori IVAN KOČEVAR, v
Kočevju župnik LENART pl. ZIGLFEST, v Črnomlju ŠVAJGER,
v Metliki TULŠČAK, v Novem mestu GREGOR VLAHOVIČ, na
Krškem IVAN WEIKSLER, v Radečah sprva PRIMOŽ TRUBAR,
potem pa GREGOR MAČEK in IVAN KOČEVAR (GOČEVARČIČ).
Manj nego drugi so se vnemali Notranjci za protestantsko vero, ki je
bila še najbolj razširjena v Vipavski dolini.
[14a V tem se je pa na Kranjskem vedno bolj širila protestantska
vera posebno po Gorenjskem in Dolenjskem. Manj so se vnemali
Notranjci za novo vero, ki je bila še najbolj razširjena v Vipavski dolini.
Najbolj je napredovalo protestantstvo v Ljubljani, ki je imela poleg
protestantskih propovednikov tudi protestantske učitelje.]
15 Že l. 1556. so kralja Ferdinanda I. prosili deželni stanovi, da
bi jim dovolil očitno spoznavanje nove vere. Ferdinand sicer tega
ni storil, a vendar ni mogel ubraniti razširjenja protestantstva, ker
je imel tudi drugod mnogo posla glede verskih novotarij in je tudi
potreboval deželne stanove pri ponavljajočih se turških napadih.
Najbolj je napredovalo protestantstvo v Ljubljani, ki je imela poleg
protestantskih propovednikov tudi protestantske učitelje. Tedanji
ljubljanski škof Petrus pl. Seebach ni tako odločno nastopil zoper
191
iz latinščine. Od leta 1560. je bil v zvezi s Ferdinandovim sinom,
prestolonaslednikom Maksimilijanom (II.), ki je bil naklonjen prote
stantom, in z baronom Janezom Ungnadom, ki je kot protestant l.
1556. zapustil Štajersko in se naselil na Virtemberškem. Ungnad je
svoje dohodke daroval za izdavanje svetega pisma v slovenskem in
hrvaškem jeziku in je ustanovil v Urahu prvi biblijski zavod, kjer sta
tudi pod Trubarjevim vodstvom sveto pismo prelagala na hrvaški
jezik Štefan Konzul in Anton Dalmatin.
14 V tem se je pa na Kranjskem vedno bolj širila protestantska
vera navzlic neumornemu delovanju škofa Urbana Tekstorja zoper
krivoverstvo. V Ljubljani so širili novo vero stolni prošt dr. LENART
MERTLIC, generalni vikar JURI DRAGOLIC, in že omenjeni kano
nik PAVEL WIENER in drugi, v Kranju RAKOVEC in JERNEJ KNA
FELJ, v Lescah PETER KUPLJENIK in na Bledu KRIŠTOF FAŠING.
Posebno v Kranju je bilo mnogo protestantov, katere je pa večinoma
škof zopet pridobil za katoličanstvo. Na Dolenjskem so bili vneti
oznanjevalci protestantske vere: V Višnji gori IVAN KOČEVAR, v
Kočevju župnik LENART pl. ZIGLFEST, v Črnomlju ŠVAJGER,
v Metliki TULŠČAK, v Novem mestu GREGOR VLAHOVIČ, na
Krškem IVAN WEIKSLER, v Radečah sprva PRIMOŽ TRUBAR,
potem pa GREGOR MAČEK in IVAN KOČEVAR (GOČEVARČIČ).
Manj nego drugi so se vnemali Notranjci za protestantsko vero, ki je
bila še najbolj razširjena v Vipavski dolini.
[14a V tem se je pa na Kranjskem vedno bolj širila protestantska
vera posebno po Gorenjskem in Dolenjskem. Manj so se vnemali
Notranjci za novo vero, ki je bila še najbolj razširjena v Vipavski dolini.
Najbolj je napredovalo protestantstvo v Ljubljani, ki je imela poleg
protestantskih propovednikov tudi protestantske učitelje.]
15 Že l. 1556. so kralja Ferdinanda I. prosili deželni stanovi, da
bi jim dovolil očitno spoznavanje nove vere. Ferdinand sicer tega
ni storil, a vendar ni mogel ubraniti razširjenja protestantstva, ker
je imel tudi drugod mnogo posla glede verskih novotarij in je tudi
potreboval deželne stanove pri ponavljajočih se turških napadih.
Najbolj je napredovalo protestantstvo v Ljubljani, ki je imela poleg
protestantskih propovednikov tudi protestantske učitelje. Tedanji
ljubljanski škof Petrus pl. Seebach ni tako odločno nastopil zoper
191
