Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 187
BILO JE POVEDANO
Franc Oro`en

REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA
NA KRANJSKEM

POJASNILO UREDNIŠTVA
Objavljamo izpis iz knjige: Franc Orožen: Vojvodina Kranjska. Zgodo­
vinski opis. I–II. Matica slovenska, Ljubljana 1901, 1902. Poglavja knjige
opisujejo dogodke pod posameznimi vladarji. Odlomke za ponatis je
izbral Božidar Debenjak iz naslednjih poglavij:
ss. 95–96 Ferdinand I. (1522–1564) (samo zadevni pasusi); sklenjeno
besedilo z našim oštevilčenjem odstavkov (izpuščeni so tisti, ki se nanašajo
na druge teme: vojne z Benečani, vojne s Turki, kmečke upore); kurzivna
številka pomeni naslov, pokončna pa besedilo.
ss. 107–12 Reformacija na Kranjskem za Ferdinanda I.
ss. 112–22 Najdvojvoda Karol, notranjeavstrijski vladar (1564–1590)
ss. 122–31 Ferdinand II. (1590–1637)
ss. 131–32 Ferdinand III. (1637–1657)
Ker se je ponovno raziskovanje protestantizma razmahnilo šest let
po izidu knjige, ob štiristoti obletnici Trubarjevega rojstva, za kar sta
bila mdr. zaslužna Ivan Prijatelj in France Kidrič, je smiselno, da do­
poln­ jujemo besedilo z nekaj vstavki (v oglatih oklepajih, z dodano črko
a pri številkah odstavkov) in dostavki iz knjige istega avtorja (Kranjsko
domoznanstvo, Dunaj 1909). Besedilo smo pustili v slovenščini z začetka
20. stoletja.
Geograf in zgodovinar Franc Orožen (17. 12. 1853, Laško – 26. 11.
1912, Ljubljana) je študiral na Dunaju in leta 1881 opravil profesorski
izpit. Poučeval je v Kopru (1882–86), Novem mestu (1886–89) in Ljublja­
ni (1889–1912). Vodil je Slovensko planinsko društvo (1893–1908) in
Društvo slovenskih profesorjev (1906–09). Objavljal je članke v revijah
in časnikih, med drugim tudi o gorah, planinstvu in turizmu. Ukvarjal
se je zlasti z metodiko pouka geografije ter napisal več geografskih in
domoznanskih učbenikov. Njegovo najpomembnejše delo pa je knjiga
Vojvodina Kranjska. Bibliografija njegovih del je izšla v Planinskem vestniku
1913. (Povzeto po članku Olge Janša - Zorn v Enciklopediji Slovenije 8.)

185
   182   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192