Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 189
FRANC ORO@EN
odpravil zlorabe in nedostatke v katoliški cerkvi. Navzlic temu se je
kriva vera jako hitro širila po avstrijskih deželah. V goratih krajih so
bili rudarji prvi spoznavalci nove vere. Plemenitniki so pošiljali svoje
sinove v Wittenberg ob Labi, kjer je začel Luter novo vero oznanjevati.
Odtod so se po končanih naukih vračali v domovino z luteranskimi
propovedniki. Meščani in kmetje so se pridružili luteranstvu, in celo
več katoliških duhovnikov, menihov in redovnic je izstopilo iz kato
liške cerkve. V nekaterih deželah so bili protestantski stanovi v večini,
in po uradih so odločevali protestantski uradniki. Lutrova vera se je
tako razširila, da je pretila velika nevarnost katoliški cerkvi.
3 Tudi Slovenci so se kmalu poprijeli nove vere. Novo versko
gibanje je bilo na Kranjskem dvojne važnosti[,] in sicer kot versko
dejstvo in za narodno jezikovni razvoj. Glede na narodno jezikovni
razvoj je postalo reformacijsko gibanje na Kranjskem velikega po
mena za vse slovenske dežele in celo za sosednjo Hrvaško. Središče
protestants kemu gibanju je bila Ljubljana, glavna delavnica Tibinge
na Virtemb erškem, glavni zastopnik reformacije na Slovenskem pa
Primož Trubar.
4 Kakor smo razvideli iz dosedanje zgodovine, so bili v začetku
16. stoletja za Slovence hudi in žalostni časi. Kruti Turki so napadali
slovensko zemljo in jo pustošili, plemenitniki in graščaki so pa
stiskali in zatiravali kmeta, ki se je brezuspešno potegoval za svojo
staro pravdo. V takih razmerah se ne čudimo, da so se Lutrovi nauki
tako hitro razširili med Slovenci, ki so od nove vere pričakovali boljšo
bodočnost. Stiskani kmetje so sebi v prid tolmačili Lutrov nauk o
»evangelijski svobodi« in se s tem hoteli osvoboditi plačil, raznih
dolžnosti in zatiravanj od strani graščakov. Že l. 1525 se je v Ljubljani
ukoreninila Lutrova vera, katero sta posebno pospeševala energični
Primož Trubar in neustrašni Pavel Wiener.
5 PRIMOŽ TRUBAR se je rodil l. 1507 [recte: 1508] na Rašici pri
Velikih Laščah na Dolenjskem. Šolal se je na Reki, kjer se je naučil
hrvaščine in laščine, potem v Salzburgu in na Dunaju. Od doma
ni imel podpore in ni mogel obiskovati vseučilišča. Njegov oče je bil
turjaški podložnik in baje v kmetski vojni l. 1515. na nekem drevesu
obeš en. Po nekem drugem poročilu pa je bil Trubarjev oče javni notar.
Tržaški škof Peter Bonhomo ga je l. 1527. vzprejel v svojo kantorijo
187
odpravil zlorabe in nedostatke v katoliški cerkvi. Navzlic temu se je
kriva vera jako hitro širila po avstrijskih deželah. V goratih krajih so
bili rudarji prvi spoznavalci nove vere. Plemenitniki so pošiljali svoje
sinove v Wittenberg ob Labi, kjer je začel Luter novo vero oznanjevati.
Odtod so se po končanih naukih vračali v domovino z luteranskimi
propovedniki. Meščani in kmetje so se pridružili luteranstvu, in celo
več katoliških duhovnikov, menihov in redovnic je izstopilo iz kato
liške cerkve. V nekaterih deželah so bili protestantski stanovi v večini,
in po uradih so odločevali protestantski uradniki. Lutrova vera se je
tako razširila, da je pretila velika nevarnost katoliški cerkvi.
3 Tudi Slovenci so se kmalu poprijeli nove vere. Novo versko
gibanje je bilo na Kranjskem dvojne važnosti[,] in sicer kot versko
dejstvo in za narodno jezikovni razvoj. Glede na narodno jezikovni
razvoj je postalo reformacijsko gibanje na Kranjskem velikega po
mena za vse slovenske dežele in celo za sosednjo Hrvaško. Središče
protestants kemu gibanju je bila Ljubljana, glavna delavnica Tibinge
na Virtemb erškem, glavni zastopnik reformacije na Slovenskem pa
Primož Trubar.
4 Kakor smo razvideli iz dosedanje zgodovine, so bili v začetku
16. stoletja za Slovence hudi in žalostni časi. Kruti Turki so napadali
slovensko zemljo in jo pustošili, plemenitniki in graščaki so pa
stiskali in zatiravali kmeta, ki se je brezuspešno potegoval za svojo
staro pravdo. V takih razmerah se ne čudimo, da so se Lutrovi nauki
tako hitro razširili med Slovenci, ki so od nove vere pričakovali boljšo
bodočnost. Stiskani kmetje so sebi v prid tolmačili Lutrov nauk o
»evangelijski svobodi« in se s tem hoteli osvoboditi plačil, raznih
dolžnosti in zatiravanj od strani graščakov. Že l. 1525 se je v Ljubljani
ukoreninila Lutrova vera, katero sta posebno pospeševala energični
Primož Trubar in neustrašni Pavel Wiener.
5 PRIMOŽ TRUBAR se je rodil l. 1507 [recte: 1508] na Rašici pri
Velikih Laščah na Dolenjskem. Šolal se je na Reki, kjer se je naučil
hrvaščine in laščine, potem v Salzburgu in na Dunaju. Od doma
ni imel podpore in ni mogel obiskovati vseučilišča. Njegov oče je bil
turjaški podložnik in baje v kmetski vojni l. 1515. na nekem drevesu
obeš en. Po nekem drugem poročilu pa je bil Trubarjev oče javni notar.
Tržaški škof Peter Bonhomo ga je l. 1527. vzprejel v svojo kantorijo
187
