Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 199
FRANC ORO@EN
spominščico s pomenljivim napisom: »Gaudet patientia duris.« (
Potrpežljivost premaga najtežje reči).
[(s. 120: 44–45 Obramba pred Turki po bruškem drž. zboru)]
Protireformacija
46 Prej omenjena bruška pacifikacija ni imela zaželjenih ugodnih
posledic za protestante in je bila le gnilo premirje. Na deželnem
zboru v Brucku ob Muri so protestantje več privolili, kakor so od
vlade dobili. Katoličani so skušali nadvojvodo Karola prepričati,
da hočejo protestantje ošabno in brezmerno izkoriščati svoj uspeh.
Nadvojvoda Karol je odločneje pospeševal protireformacijo po
kranjskih mestih.
47 Protestantski propovednik Jernej Knafel v Kranju je bil l. 1579
iztiran in je nadaljeval svoje propovedi na Brdu. Ko so Kranjčani
tudi sem prihajali, so jih kaznovali z globo ali z iztiranjem. Kranjski
mestni sodnik Junaver je bil odstavljen in v Gradcu zaprt; ko se je
pa zopet povrnil v Kranj, so ga izvolili meščani zopet za sodnika in
tudi obdržali protestantskega učitelja. Iztirali so tudi radovljiškega
propovednika, ki je zbežal v Begunje, a radovljiški meščani so navzlic
raznim kaznim še vztrajali v protestantski veri. Tudi v Višnji gori
in Radečah se je proglasil vladni ukaz, da ne smejo prisostvovati
protestantskim propovedim. Stanovi notranjeavstrijskih dežel so se
pritožili zaradi iztiranja protestantskih propovednikov.
48 Večje uspehe je imela protireformacija briksenskih in brižin
skih škofov, ki so na svojih posestvih odločno nastopali zoper prote
stante. Na Bledu so briksenski poverjeniki zahtevali od prebivalcev,
da se vrnejo h katoliški veri ali pa prodajo svoja posestva in se izselijo.
Leta 1586. so se uprli podložniki bloške graščine protireformaciji, in
ščitili so jih stanovi, ki so vsaj toliko dosegli, da se je iztiranim plačala
odškodnina za posestva. V Škofji Loki so brižinski škofje odstavili
sodnika in svetovalce ter zatirali protestantstvo z globo, zaporom
in iztiranjem. Stanovi notranjeavstrijskih dežel so poslali l. 1582. na
državni zbor v Avgsburgu poslance, ki so se pritožili zoper nadvoj
vodo Karola zaradi njegovega postopanja zoper versko svobodo.
L. 1587. je škofjeloški oskrbnik po noči zaprl propovednika Petra
197
spominščico s pomenljivim napisom: »Gaudet patientia duris.« (
Potrpežljivost premaga najtežje reči).
[(s. 120: 44–45 Obramba pred Turki po bruškem drž. zboru)]
Protireformacija
46 Prej omenjena bruška pacifikacija ni imela zaželjenih ugodnih
posledic za protestante in je bila le gnilo premirje. Na deželnem
zboru v Brucku ob Muri so protestantje več privolili, kakor so od
vlade dobili. Katoličani so skušali nadvojvodo Karola prepričati,
da hočejo protestantje ošabno in brezmerno izkoriščati svoj uspeh.
Nadvojvoda Karol je odločneje pospeševal protireformacijo po
kranjskih mestih.
47 Protestantski propovednik Jernej Knafel v Kranju je bil l. 1579
iztiran in je nadaljeval svoje propovedi na Brdu. Ko so Kranjčani
tudi sem prihajali, so jih kaznovali z globo ali z iztiranjem. Kranjski
mestni sodnik Junaver je bil odstavljen in v Gradcu zaprt; ko se je
pa zopet povrnil v Kranj, so ga izvolili meščani zopet za sodnika in
tudi obdržali protestantskega učitelja. Iztirali so tudi radovljiškega
propovednika, ki je zbežal v Begunje, a radovljiški meščani so navzlic
raznim kaznim še vztrajali v protestantski veri. Tudi v Višnji gori
in Radečah se je proglasil vladni ukaz, da ne smejo prisostvovati
protestantskim propovedim. Stanovi notranjeavstrijskih dežel so se
pritožili zaradi iztiranja protestantskih propovednikov.
48 Večje uspehe je imela protireformacija briksenskih in brižin
skih škofov, ki so na svojih posestvih odločno nastopali zoper prote
stante. Na Bledu so briksenski poverjeniki zahtevali od prebivalcev,
da se vrnejo h katoliški veri ali pa prodajo svoja posestva in se izselijo.
Leta 1586. so se uprli podložniki bloške graščine protireformaciji, in
ščitili so jih stanovi, ki so vsaj toliko dosegli, da se je iztiranim plačala
odškodnina za posestva. V Škofji Loki so brižinski škofje odstavili
sodnika in svetovalce ter zatirali protestantstvo z globo, zaporom
in iztiranjem. Stanovi notranjeavstrijskih dežel so poslali l. 1582. na
državni zbor v Avgsburgu poslance, ki so se pritožili zoper nadvoj
vodo Karola zaradi njegovega postopanja zoper versko svobodo.
L. 1587. je škofjeloški oskrbnik po noči zaprl propovednika Petra
197
