Page 200 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 200
BILO JE POVEDANO
Kupljenika in ga odpravil v Gorico. Na pritožbo deželnih stanov je
nadvojvoda odgovoril, da smejo stanovi le v svojih hišah svobodno
opravljati božjo službo. Naslednje leto pa je poslal kranjskega žup
nika v Škofjo Loko, da tam iztira upirajoče se protestante iz vseh
dednih dežel.
49 L. 1584. je nadvojvoda ukazal gospodarju Vipave, baronu
Lorencu Lanthieriju, da naj svoje protestantske podložnike prisili,
da se vrnejo v katoliško cerkev, ali pa se v 14 dneh izselijo iz nad
vojvodovih dežel. Pretil mu je z globo 1000 cekinov, če ne izvrši
tega ukaza. Nekaj prebivalcev se je vrnilo v naročje katoliške cerkve,
večina se je pa rajši izselila. Tudi iz Metlike so odpravili protestantske
propovednike l. 1585. V Ljubljani je bil že leta 1580. nastavljen
Trubarjev sin FELICIJAN kot protestantski propovednik. V glavnem
mestu so našli protestantje najmanj ovir. Nadvojvoda je l. 1587. prav
energično ukazal, da se v ljubljanski okolici ne sme opravljati prote
stantska božja služba, deželnim stanovom pa je prepovedal name
ščenje protestantskih propovednikov na deželi.
50 To protireformacijsko gibanje na Kranjskem, ki je v nekaterih
krajih z veliko strogostjo zatrlo protestantsko vero, je povzročilo,
da so se izselili oni, ki so ostali zvesti novi veri. Meščani in tržani
so zapustili svoj dom in se naselili na Primorskem in celo po južno
nemških mestih, kjer jim niso kratili verske svobode. L. 1590. je
umrl nadvojvoda Karol v Gradcu. Najprvo je bil strpljiv proti prote
stantom, v poznejših letih je pa odločneje postopal zoper nje, ker se
niso deželni stanovi poganjali samo za versko svobodo, ampak tudi
za večjo politiško samostalnost nasproti vladarjevi oblasti.
(ss. 122–31)
51 Ferdinand II. (1590–1637)
52 Ker je bil Ferdinand še mladoleten, je zanj vladal do l. 1593.
ERNST, brat cesarja Rudolfa II., in, ko je ta odšel za namestnika na
Nizozemsko, mlajši brat MAKSIMILIJAN do l. 1596. Doba nedolet
nosti Ferdinanda II. je takorekoč odločilna skušnja glede na notranjo
moč katoliške vladarske oblasti in protestantske stanovske samo
stalnosti.
198
Kupljenika in ga odpravil v Gorico. Na pritožbo deželnih stanov je
nadvojvoda odgovoril, da smejo stanovi le v svojih hišah svobodno
opravljati božjo službo. Naslednje leto pa je poslal kranjskega žup
nika v Škofjo Loko, da tam iztira upirajoče se protestante iz vseh
dednih dežel.
49 L. 1584. je nadvojvoda ukazal gospodarju Vipave, baronu
Lorencu Lanthieriju, da naj svoje protestantske podložnike prisili,
da se vrnejo v katoliško cerkev, ali pa se v 14 dneh izselijo iz nad
vojvodovih dežel. Pretil mu je z globo 1000 cekinov, če ne izvrši
tega ukaza. Nekaj prebivalcev se je vrnilo v naročje katoliške cerkve,
večina se je pa rajši izselila. Tudi iz Metlike so odpravili protestantske
propovednike l. 1585. V Ljubljani je bil že leta 1580. nastavljen
Trubarjev sin FELICIJAN kot protestantski propovednik. V glavnem
mestu so našli protestantje najmanj ovir. Nadvojvoda je l. 1587. prav
energično ukazal, da se v ljubljanski okolici ne sme opravljati prote
stantska božja služba, deželnim stanovom pa je prepovedal name
ščenje protestantskih propovednikov na deželi.
50 To protireformacijsko gibanje na Kranjskem, ki je v nekaterih
krajih z veliko strogostjo zatrlo protestantsko vero, je povzročilo,
da so se izselili oni, ki so ostali zvesti novi veri. Meščani in tržani
so zapustili svoj dom in se naselili na Primorskem in celo po južno
nemških mestih, kjer jim niso kratili verske svobode. L. 1590. je
umrl nadvojvoda Karol v Gradcu. Najprvo je bil strpljiv proti prote
stantom, v poznejših letih je pa odločneje postopal zoper nje, ker se
niso deželni stanovi poganjali samo za versko svobodo, ampak tudi
za večjo politiško samostalnost nasproti vladarjevi oblasti.
(ss. 122–31)
51 Ferdinand II. (1590–1637)
52 Ker je bil Ferdinand še mladoleten, je zanj vladal do l. 1593.
ERNST, brat cesarja Rudolfa II., in, ko je ta odšel za namestnika na
Nizozemsko, mlajši brat MAKSIMILIJAN do l. 1596. Doba nedolet
nosti Ferdinanda II. je takorekoč odločilna skušnja glede na notranjo
moč katoliške vladarske oblasti in protestantske stanovske samo
stalnosti.
198
