Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 218
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Slovenska cerkev je torej umrla, ker ji je bila pripravljena nasilna
smrt. Pa vendar to v celoti ne drži. Prispodobno bi lahko rekli:
»Deklica ni umrla, ampak spi«. (Marko 5,39)
Ta spanec je na srečo bil prekinjen in »deklica« se je zbudila. Ni
ji bilo omogočeno, da bi postala »sploštljiva dvorna dama s sprem
stvom«, torej Cerkev s svojimi ustanovami. Ostala je »skromna de
klica« med slovenskim življem v obliki cerkvenih občin, v letih od
1715, preko leta 1771 pa vse do 20. stoletja s sicer skromnimi, pa
vendar pomembnimi teološko-literarnimi stvaritvami v prekmurskem
knjižnem jeziku. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da med slovenskim
življem od Trubarja pa vse do danes ni prenehalo evang eličansko-
luteransko verovanje, čeprav so zunanji dejavniki onemog očali, da
bi med tem življem delovala organizirana slovenska evangeličanska
Cerkev. To se je spremenilo šele po koncu druge svetovne vojne.
TEOLOŠKA RAZSEŽNOST REFORMACIJE
Za teologijo, torej za bogoslovje, so nekoč rekli, da je »dekla
Cerkve«. Res je, da Cerkve ( v smislu organizirane ustanove) in teo
logije ne moremo v celoti ločiti, vendar pa je reformacija tudi tu
prinesla velike novosti.
Tudi reformatorjem je šlo za to, da teologija pomaga pri razum e
vanju Svetega pisma, pri oblikovanju krščanskega nauka, pri usposab
ljanju, izobraževanju nosilcev cerkvenih služb (priprava za duhov
niško službo), toda hkrati je teologija postala samostojna duhovna
veja in se je v stoletjih spremenila iz »dekle Cerkve« v »kritično
spremljevalko Cerkve«, če uporabim prej omenjeno prispodobo.
To sta s svojo teologijo pokazala tudi Trubar in Dalmatin. Oba sta
morala ustvariti prve slovenske teološke izraze. Čeprav sta uporab
ljala več predlog raznih nemških teologov-reformatorjev, predvsem
Luthra in Melanchtona (Trubar gotovo tudi Andreaeja, Brenza,
Bullingerja, Calvina), sta predvsem v predgovorih in uvodih k svojim
knjigam, ustvarila pomebna teološka dela. (Trubar pri Novi zavezi in
v katekizmih, Dalmatin pa v svoji Bibliji leta 1584.)
Njuno teološko razmišljanje moramo umestiti v njun čas, pouda
riti pa moramo izredno poznavanje Svetega pisma.
216
Slovenska cerkev je torej umrla, ker ji je bila pripravljena nasilna
smrt. Pa vendar to v celoti ne drži. Prispodobno bi lahko rekli:
»Deklica ni umrla, ampak spi«. (Marko 5,39)
Ta spanec je na srečo bil prekinjen in »deklica« se je zbudila. Ni
ji bilo omogočeno, da bi postala »sploštljiva dvorna dama s sprem
stvom«, torej Cerkev s svojimi ustanovami. Ostala je »skromna de
klica« med slovenskim življem v obliki cerkvenih občin, v letih od
1715, preko leta 1771 pa vse do 20. stoletja s sicer skromnimi, pa
vendar pomembnimi teološko-literarnimi stvaritvami v prekmurskem
knjižnem jeziku. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da med slovenskim
življem od Trubarja pa vse do danes ni prenehalo evang eličansko-
luteransko verovanje, čeprav so zunanji dejavniki onemog očali, da
bi med tem življem delovala organizirana slovenska evangeličanska
Cerkev. To se je spremenilo šele po koncu druge svetovne vojne.
TEOLOŠKA RAZSEŽNOST REFORMACIJE
Za teologijo, torej za bogoslovje, so nekoč rekli, da je »dekla
Cerkve«. Res je, da Cerkve ( v smislu organizirane ustanove) in teo
logije ne moremo v celoti ločiti, vendar pa je reformacija tudi tu
prinesla velike novosti.
Tudi reformatorjem je šlo za to, da teologija pomaga pri razum e
vanju Svetega pisma, pri oblikovanju krščanskega nauka, pri usposab
ljanju, izobraževanju nosilcev cerkvenih služb (priprava za duhov
niško službo), toda hkrati je teologija postala samostojna duhovna
veja in se je v stoletjih spremenila iz »dekle Cerkve« v »kritično
spremljevalko Cerkve«, če uporabim prej omenjeno prispodobo.
To sta s svojo teologijo pokazala tudi Trubar in Dalmatin. Oba sta
morala ustvariti prve slovenske teološke izraze. Čeprav sta uporab
ljala več predlog raznih nemških teologov-reformatorjev, predvsem
Luthra in Melanchtona (Trubar gotovo tudi Andreaeja, Brenza,
Bullingerja, Calvina), sta predvsem v predgovorih in uvodih k svojim
knjigam, ustvarila pomebna teološka dela. (Trubar pri Novi zavezi in
v katekizmih, Dalmatin pa v svoji Bibliji leta 1584.)
Njuno teološko razmišljanje moramo umestiti v njun čas, pouda
riti pa moramo izredno poznavanje Svetega pisma.
216
