Page 216 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 216
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Trubar. Po daljšem prerekanju, verjetno predvsem zaradi flacianizma,
so ga končno leta 1582 podpisali tudi v teh deželah. Na Štajerskem jih
je podpisalo 114, na Kranjskem 30 in na Koroškem 80. Vsi podpisniki
seveda niso bili Slovenci, toda iz teh številk je razviden dokaj širok
razmah reformacijskega gibanja v omenjenih deželah.
3. Reformatorji so svoje delovanje opravljali v materinščini. Latin
ščina je pri njih ostala le teološki jezik, ni pa bila več liturgični jezik.
Tu ne mislim le na domovino reformacije, ampak na vse dežele,
kamor je prodrla reformacijska misel: torej k nam na Slovensko,
deloma na Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Češko, v baltske in seveda
skandinavske dežele.
NOVA TVORBA MED SLOVENCI ALI SLOVENSKA CERKEV
O slovenski Cerkvi, predvsem na Kranjskem, bi lahko govorili šele
po letu 1561. Takrat so namreč kranjski stanovi poklicali Primoža
Trubarja iz tujine v Ljubljano za superintendenta, torej za duhovnega
voditelja slovenske Cerkve. Trubar se je, kot je znano, njihovemu
pozivu odzval.
Prvine, ki so bile potrebne za delovanje Cerkve, so bile šele v
nastajanju. Do leta 1561 je bilo v slovenskem jeziku na teološkem
literarnem področju ustvarjeno le tisto, kar je ustvaril Trubar, in
sicer: prva slovenska knjiga Catechismus in Abecedarium, temu so
sledile Ta Evangelij svetiga Matevža, Katekizmus v slovenskem jeziku
in druge, da jih ne naštevam vseh. Za delovanje Cerkve sta bili
vsekakor najpom ebnejši prevod Augsburške veroizpovedi, ki jo je
Trubar naslovil Artikuli ali dejli prave stare vere krščanske, in Cerkovna
ordninga, zaradi katere je Trubar bil leta 1564 dokončno pregnan
iz domovine.
Trubar – in pozneje njegovi sodelavci – so pri ustanavljanju slo
venske Cerkve imeli neprimerno večjo in težjo nalogo kakor refor
matorji na Nemškem. Ustvariti so morali prvi pisni dokument, prvo
knjigo, celotno pravopisje, vse, kar spada h knjižnemu jeziku. Za njimi
so le deloma stali »sponzorji«, kakor zdaj rečemo. Slovenska cerkev
ni bila deželna Cerkev. Na Kranjskem ni bilo deželnega kneza, ki bi
214
Trubar. Po daljšem prerekanju, verjetno predvsem zaradi flacianizma,
so ga končno leta 1582 podpisali tudi v teh deželah. Na Štajerskem jih
je podpisalo 114, na Kranjskem 30 in na Koroškem 80. Vsi podpisniki
seveda niso bili Slovenci, toda iz teh številk je razviden dokaj širok
razmah reformacijskega gibanja v omenjenih deželah.
3. Reformatorji so svoje delovanje opravljali v materinščini. Latin
ščina je pri njih ostala le teološki jezik, ni pa bila več liturgični jezik.
Tu ne mislim le na domovino reformacije, ampak na vse dežele,
kamor je prodrla reformacijska misel: torej k nam na Slovensko,
deloma na Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Češko, v baltske in seveda
skandinavske dežele.
NOVA TVORBA MED SLOVENCI ALI SLOVENSKA CERKEV
O slovenski Cerkvi, predvsem na Kranjskem, bi lahko govorili šele
po letu 1561. Takrat so namreč kranjski stanovi poklicali Primoža
Trubarja iz tujine v Ljubljano za superintendenta, torej za duhovnega
voditelja slovenske Cerkve. Trubar se je, kot je znano, njihovemu
pozivu odzval.
Prvine, ki so bile potrebne za delovanje Cerkve, so bile šele v
nastajanju. Do leta 1561 je bilo v slovenskem jeziku na teološkem
literarnem področju ustvarjeno le tisto, kar je ustvaril Trubar, in
sicer: prva slovenska knjiga Catechismus in Abecedarium, temu so
sledile Ta Evangelij svetiga Matevža, Katekizmus v slovenskem jeziku
in druge, da jih ne naštevam vseh. Za delovanje Cerkve sta bili
vsekakor najpom ebnejši prevod Augsburške veroizpovedi, ki jo je
Trubar naslovil Artikuli ali dejli prave stare vere krščanske, in Cerkovna
ordninga, zaradi katere je Trubar bil leta 1564 dokončno pregnan
iz domovine.
Trubar – in pozneje njegovi sodelavci – so pri ustanavljanju slo
venske Cerkve imeli neprimerno večjo in težjo nalogo kakor refor
matorji na Nemškem. Ustvariti so morali prvi pisni dokument, prvo
knjigo, celotno pravopisje, vse, kar spada h knjižnemu jeziku. Za njimi
so le deloma stali »sponzorji«, kakor zdaj rečemo. Slovenska cerkev
ni bila deželna Cerkev. Na Kranjskem ni bilo deželnega kneza, ki bi
214
