Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 23
MIHAEL KUZMI^
skupine, posebno tiste izven Jugoslavije, v izražanju želj za podporo in
ohrabritev svojih krščanskih bratov, preveriti svoje motive in metode
in se prepričati, ali so vplivi njihovih prizadevanj usmerjeni bolj k
zadovoljevanju ’resničnih potreb’ ali bolj k širjenju njihovih lastnih
idej in iskanju sledilcev njihovega načina razmišljanja.
Kaj so ’resnične potrebe’? V tej študiji o ’propadu’ prvega prote
stantskega poskusa lahko poudarimo vsaj dve, ki sta dva potrebna
temelja za nadaljnje preživetje protestantizma med Južnimi Slovani:
1. Potreba po izvirni literaturi, ki bi jo napisali ljudje v svoji deželi,
ki poznajo položaj in potrebe in znajo o njih spregovoriti na relevantni
višini; potreba po doma potekajoči vzgoji pastorjev in učiteljev, ki
bodo lahko v prihodnosti širili svojo vero ter sprejeli in opravljali
vodilno vlogo med svojim ljudstvom.
2. Naslednje opažanje se dotika Vlačićevega in Trubarjevega življe
nja. Zdi se, da bi bila odločitev hrvaškega ali slovenskega vernika za
prispevanje ’direktni’ potrebi svojega ljudstva v tem, da ostane v svoji
lastni deželi in ji posveti svojo energijo.
Žal niti dejstvo pozicije manjšine niti težave, s katerimi so se
srečevali v boju proti moči in vplivu Rimskokatoliške cerkve, niso
preprečile v Urachu in med slovenskimi protestanti medsebojnih
spopadanj; tako jih je nepotrebno zapravljanje energije odvračalo od
naloge, ki so jo imeli pred seboj. Ko bi se lahko protestantske sku
pine, ki zdaj delujejo v različnih republikah Jugoslavije, kaj koristnega
naučile iz samo te ene lekcije in posvetile vso svojo energijo skupnemu
delovanju, bi bilo zanesljivo zelo koristno. Hkrati bi pripravili močno
potrebno pričevanje za podporo Kristusovemu nauku ’ljubite drug
drugega’, kar oznanjajo svetu.«
Kljub pesimističnemu pridihu komentarja k delu Bibličnega
zavoda v Urachu in njegovi vlogi sodim, da bi bila potrebna in možna
nekatera konkretna dejanja na tem področju tudi med današnjimi
slovenskimi protestanskimi cerkvami in kristjani, in sicer:
1. Bibliografsko evidentirati vse, kar je bilo v posameznih sloven
skih protestantskih lokalnih ali narodnih cerkvah napisano in/ali
objavljeno.
2. Urediti in skrbno voditi cerkvene arhive.
3. Tematsko razporediti obstoječe vire in literaturo po strokovnih
21
skupine, posebno tiste izven Jugoslavije, v izražanju želj za podporo in
ohrabritev svojih krščanskih bratov, preveriti svoje motive in metode
in se prepričati, ali so vplivi njihovih prizadevanj usmerjeni bolj k
zadovoljevanju ’resničnih potreb’ ali bolj k širjenju njihovih lastnih
idej in iskanju sledilcev njihovega načina razmišljanja.
Kaj so ’resnične potrebe’? V tej študiji o ’propadu’ prvega prote
stantskega poskusa lahko poudarimo vsaj dve, ki sta dva potrebna
temelja za nadaljnje preživetje protestantizma med Južnimi Slovani:
1. Potreba po izvirni literaturi, ki bi jo napisali ljudje v svoji deželi,
ki poznajo položaj in potrebe in znajo o njih spregovoriti na relevantni
višini; potreba po doma potekajoči vzgoji pastorjev in učiteljev, ki
bodo lahko v prihodnosti širili svojo vero ter sprejeli in opravljali
vodilno vlogo med svojim ljudstvom.
2. Naslednje opažanje se dotika Vlačićevega in Trubarjevega življe
nja. Zdi se, da bi bila odločitev hrvaškega ali slovenskega vernika za
prispevanje ’direktni’ potrebi svojega ljudstva v tem, da ostane v svoji
lastni deželi in ji posveti svojo energijo.
Žal niti dejstvo pozicije manjšine niti težave, s katerimi so se
srečevali v boju proti moči in vplivu Rimskokatoliške cerkve, niso
preprečile v Urachu in med slovenskimi protestanti medsebojnih
spopadanj; tako jih je nepotrebno zapravljanje energije odvračalo od
naloge, ki so jo imeli pred seboj. Ko bi se lahko protestantske sku
pine, ki zdaj delujejo v različnih republikah Jugoslavije, kaj koristnega
naučile iz samo te ene lekcije in posvetile vso svojo energijo skupnemu
delovanju, bi bilo zanesljivo zelo koristno. Hkrati bi pripravili močno
potrebno pričevanje za podporo Kristusovemu nauku ’ljubite drug
drugega’, kar oznanjajo svetu.«
Kljub pesimističnemu pridihu komentarja k delu Bibličnega
zavoda v Urachu in njegovi vlogi sodim, da bi bila potrebna in možna
nekatera konkretna dejanja na tem področju tudi med današnjimi
slovenskimi protestanskimi cerkvami in kristjani, in sicer:
1. Bibliografsko evidentirati vse, kar je bilo v posameznih sloven
skih protestantskih lokalnih ali narodnih cerkvah napisano in/ali
objavljeno.
2. Urediti in skrbno voditi cerkvene arhive.
3. Tematsko razporediti obstoječe vire in literaturo po strokovnih
21
