Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 24
RAZPRAVE, [TUDIJE
kategorijah v biblicistično, teološko, cerkvenozgodovinsko, etično,
memoarsko, pričevanjsko, novinarsko in podobne skupine.
4. Institut za protestantske študije pri Evangelijski teološki fakul
teti v Osijeku bo pri tem delu lahko svetoval in pomagal.9
SLOVENSKO OBMOČJE
Evangeličanska cerkev
Svojo kontinuiteto iz 16. stoletja ohranja predvsem v severo
vzhodnem območju Slovenije, v Prekmurju. Ta del današnje Slovenije
je bil približno tisočletje v okviru kraljevine Ogrske, kjer proti
reformacija zaradi političnih in vojaško obrambnih vzrokov pred
Turki ni bila tako nasilna kot v avstrijskih deželah. Verske občine
so znova zaživele v duhovnem, organizacijskem in materialnem
razmahu po izdaji tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. leta 1781.
Bogata literarna dejavnost pa se je začela že prej, na začetku 18.
stoletja, z izdajo Luthrovega Malega katekizma v prevodu in priredbi
Franca Temlina (Kerčmar, 1995:156). Prekmurski tiski, ki so sledili
Malemu katekizmu, so v celoti bibliografsko prikazani v delih Ivana
Škafarja in Franca Kuzmiča (Škafar, Ivan, 1978; Kuzmič, Franc,
1999).
Po prvi svetovni vojni in po ustanovitvi Prekmurskega seniorata
se je začelo med slovenskimi evangeličani intenzivnejše literarno
izdajateljsko delo z mesečnikom Düševni list (Kuzmič, Franc, 1999:14)
in letnim Evangeličanskim kalendarijem (Kuzmič, Franc, 1999:16),
ki sta izhajala do druge svetovne vojne, prvi v letih 1922–1941, drugi
1923–1942.
V teh publikacijah je bilo poleg literarne proze in poezije objav
ljenih veliko člankov s področja cerkvene zgodovine, nekaterih vej
teologije, biografije itd. Žal je to bogastvo doslej slabo raziskano in
na voljo raziskovalcem le v knjižnicah, a zaradi prekmurskega knjiž
9 Leta 1992 je bil na ETF ustanovljen Inštitut za zgodovino Cerkve, ki pa zaradi
vojnih razmer na Balkanu ni polno zaživel; leta 2000 je bilo njegovo delovanje
vsebinsko razširjeno in se je naziv spremenil v Inštitut za protestantske študije;
za vodjo inštituta je bil imenovan Mihael Kuzmič.
22
kategorijah v biblicistično, teološko, cerkvenozgodovinsko, etično,
memoarsko, pričevanjsko, novinarsko in podobne skupine.
4. Institut za protestantske študije pri Evangelijski teološki fakul
teti v Osijeku bo pri tem delu lahko svetoval in pomagal.9
SLOVENSKO OBMOČJE
Evangeličanska cerkev
Svojo kontinuiteto iz 16. stoletja ohranja predvsem v severo
vzhodnem območju Slovenije, v Prekmurju. Ta del današnje Slovenije
je bil približno tisočletje v okviru kraljevine Ogrske, kjer proti
reformacija zaradi političnih in vojaško obrambnih vzrokov pred
Turki ni bila tako nasilna kot v avstrijskih deželah. Verske občine
so znova zaživele v duhovnem, organizacijskem in materialnem
razmahu po izdaji tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. leta 1781.
Bogata literarna dejavnost pa se je začela že prej, na začetku 18.
stoletja, z izdajo Luthrovega Malega katekizma v prevodu in priredbi
Franca Temlina (Kerčmar, 1995:156). Prekmurski tiski, ki so sledili
Malemu katekizmu, so v celoti bibliografsko prikazani v delih Ivana
Škafarja in Franca Kuzmiča (Škafar, Ivan, 1978; Kuzmič, Franc,
1999).
Po prvi svetovni vojni in po ustanovitvi Prekmurskega seniorata
se je začelo med slovenskimi evangeličani intenzivnejše literarno
izdajateljsko delo z mesečnikom Düševni list (Kuzmič, Franc, 1999:14)
in letnim Evangeličanskim kalendarijem (Kuzmič, Franc, 1999:16),
ki sta izhajala do druge svetovne vojne, prvi v letih 1922–1941, drugi
1923–1942.
V teh publikacijah je bilo poleg literarne proze in poezije objav
ljenih veliko člankov s področja cerkvene zgodovine, nekaterih vej
teologije, biografije itd. Žal je to bogastvo doslej slabo raziskano in
na voljo raziskovalcem le v knjižnicah, a zaradi prekmurskega knjiž
9 Leta 1992 je bil na ETF ustanovljen Inštitut za zgodovino Cerkve, ki pa zaradi
vojnih razmer na Balkanu ni polno zaživel; leta 2000 je bilo njegovo delovanje
vsebinsko razširjeno in se je naziv spremenil v Inštitut za protestantske študije;
za vodjo inštituta je bil imenovan Mihael Kuzmič.
22
