Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, [TUDIJE
okviru se delijo v evangeličansko, reformirano in evangelijske (evan
gelikalne)6 cerkve, ki jih na Hrvaškem imenujejo »crkve protestant
ske baštine«; v slovenščini ta izraz ne izraža vsebine ali kontinuitete
cerkva. Poleg svojih duhovnih korenin v 16. stoletju imajo te cerkve v
Sloveniji svojo bogato versko kulturo in tradicijo od svojih tukajšnjih
začetkov naprej.
V vseh teh protestantskih cerkvah so bili od njihovih začetkov
posamezni verski delavci, ki so si s študijem ali kot samouki pridobili
osnovna biblična in teološka znanja, na katerih so dograjevali svojo
versko izkušnjo, kulturo, narodni čut ali samo poglobljeno versko
življenje posameznikov ali večjih verskih skupin. Kar so napisali, žal
ni bilo vedno sistematično in urejeno; po njihovi smrti ni bilo vedno
v uporabi ali pa je ostalo v cerkvenih arhivih, okrožnicah, časopisih;
marskaj se je že izgubilo. Objavljenega je bilo malo gradiva, več ga je
ostalo v rokopisih.
Protestantske cerkve na Slovenskem imajo večdesetletno ali celo
stoletno tradicijo s svojim bogatim cerkvenim izročilom, kulturo,
običaji in tudi verskimi teološkimi orientacijami ali teološkimi
sistemi. Ti so odvisni od njihovih verskih središč v tujini ali pa od
vplivnih teoloških centrov, kjer so se duhovniki in pridigarji biblično
in teološko izobraževali.
Cerkev, ki ne pozna svoje kontinuitete, tudi nima svoje izrazite
identitete. Vernik je duhovno povezan z Bogom, a je hkrati tudi del
svoje krajevne skupnosti, cerkve. Vsaka cerkev ohranja svojo biblično
in teološko osnovo, a se v družbi prek svojih članov vključuje v kulturo
in narodovo življenje, ki bi ga naj prekvasila z Evangelijem. Lahko pa
ima svoj pozitiven vpliv tudi na gospodarsko in politično življenje.
Cerkev mora torej za svojo duhovno identiteto poznati svoje življenje
v sedanjosti, ki je nasledstvo iz preteklosti.
6 V mednarodni literaturi se uporablja angleški naziv »Evangelical Churches«,
evangelikalne cerkve. Upravičen je v državah, kjer imajo ustanovljeno evan
gelikalno alijanso; državne alijanse so povezane v evropsko in dalje v svetovno.
V Sloveniji evangelikalne alijanse še ni. Za predstavitev manjših protestantskih
cerkva v Sloveniji v tej razpravi sem uporabil kriterij članstvo v Slovenski
svetopisemski družbi, kar je uvedel za kategorizacijo Vinko Škafar (Škafar,
Vinko, 1998).
16
okviru se delijo v evangeličansko, reformirano in evangelijske (evan
gelikalne)6 cerkve, ki jih na Hrvaškem imenujejo »crkve protestant
ske baštine«; v slovenščini ta izraz ne izraža vsebine ali kontinuitete
cerkva. Poleg svojih duhovnih korenin v 16. stoletju imajo te cerkve v
Sloveniji svojo bogato versko kulturo in tradicijo od svojih tukajšnjih
začetkov naprej.
V vseh teh protestantskih cerkvah so bili od njihovih začetkov
posamezni verski delavci, ki so si s študijem ali kot samouki pridobili
osnovna biblična in teološka znanja, na katerih so dograjevali svojo
versko izkušnjo, kulturo, narodni čut ali samo poglobljeno versko
življenje posameznikov ali večjih verskih skupin. Kar so napisali, žal
ni bilo vedno sistematično in urejeno; po njihovi smrti ni bilo vedno
v uporabi ali pa je ostalo v cerkvenih arhivih, okrožnicah, časopisih;
marskaj se je že izgubilo. Objavljenega je bilo malo gradiva, več ga je
ostalo v rokopisih.
Protestantske cerkve na Slovenskem imajo večdesetletno ali celo
stoletno tradicijo s svojim bogatim cerkvenim izročilom, kulturo,
običaji in tudi verskimi teološkimi orientacijami ali teološkimi
sistemi. Ti so odvisni od njihovih verskih središč v tujini ali pa od
vplivnih teoloških centrov, kjer so se duhovniki in pridigarji biblično
in teološko izobraževali.
Cerkev, ki ne pozna svoje kontinuitete, tudi nima svoje izrazite
identitete. Vernik je duhovno povezan z Bogom, a je hkrati tudi del
svoje krajevne skupnosti, cerkve. Vsaka cerkev ohranja svojo biblično
in teološko osnovo, a se v družbi prek svojih članov vključuje v kulturo
in narodovo življenje, ki bi ga naj prekvasila z Evangelijem. Lahko pa
ima svoj pozitiven vpliv tudi na gospodarsko in politično življenje.
Cerkev mora torej za svojo duhovno identiteto poznati svoje življenje
v sedanjosti, ki je nasledstvo iz preteklosti.
6 V mednarodni literaturi se uporablja angleški naziv »Evangelical Churches«,
evangelikalne cerkve. Upravičen je v državah, kjer imajo ustanovljeno evan
gelikalno alijanso; državne alijanse so povezane v evropsko in dalje v svetovno.
V Sloveniji evangelikalne alijanse še ni. Za predstavitev manjših protestantskih
cerkva v Sloveniji v tej razpravi sem uporabil kriterij članstvo v Slovenski
svetopisemski družbi, kar je uvedel za kategorizacijo Vinko Škafar (Škafar,
Vinko, 1998).
16
