Page 20 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 20
RAZPRAVE, [TUDIJE
avtoriteto, osebno izkustvo spreobrnitve, poudarek na cerkvenem
učiteljstvu in evangelizaciji« (Berković, 2002:102).
Dejstvo je, da so vse protestantske cerkve v Sloveniji po svoji
številčnosti manjšinske cerkve. Zato se za razumevanje in ohranjanje
njihove identitete lahko deloma uporabljajo tudi znanstvene metode,
ki so običajne za narodne, predvsem izseljenske manjšine. Strokov
njakinja za to področje Marina Lukšič Hacin poudarja pri indivi
dualni in skupinski identiteti predvsem faktor jezika (Lukšič Hacin,
1995:94–97). Ob razumevanju jezika pri identiteti protestantskih
cerkva ne govorimo o jeziku narodnosti, ampak o jeziku, s katerim
izražajo razumevanje svoje vere in poudarjajo tiste dele, ki so postali
močneji del njihovega verskega življenja. V praktičnem življenju
opažamo v medčloveški verski komunikaciji posebnosti posamezne
cerkve: evangeličanski verniki v svoj verski jezik vključujejo pretežno
milost in vero, izraženo v Svetem pismu, kar je posledica reformacijske
trojke sola gracia, sola fide, sola Sciptura. Reformirani kristjani svoje
versko izrazje črpajo predvsem iz Božje suverenosti in volje, po kateri
nas je vnaprej odredil, predestiniral za svoje kraljestvo. V baptističnih
cerkvah je verski jezik osredotočen na rojstvo od zgoraj in krst v
vodi s potapljanjem. V binkoštnih cerkvah, ki sicer zastopajo strogo
kristocentričnost, je osebnost in delovanje Svetega Duha v ospredju
njihovega verskega izražanja. Adventstična cerkev je v svojem verskem
jeziku usmerjena predvsem v drugi Jezusov prihod, advent. Krščan
ska bratska cerkev pa se v svojem jeziku osredotoča na Sveto večerjo
in enakost bratov v Kristusu. V približno stoletni tradiciji večine
protestantskih cerkva v Sloveniji se je njihova identiteta učvrstila
tako z naukom kot z verskim jezikom in njihovo krščansko literaturo.
V našem prostoru so to trije glavni kazalci identitete posam ezne
protestantske cerkve.
18
avtoriteto, osebno izkustvo spreobrnitve, poudarek na cerkvenem
učiteljstvu in evangelizaciji« (Berković, 2002:102).
Dejstvo je, da so vse protestantske cerkve v Sloveniji po svoji
številčnosti manjšinske cerkve. Zato se za razumevanje in ohranjanje
njihove identitete lahko deloma uporabljajo tudi znanstvene metode,
ki so običajne za narodne, predvsem izseljenske manjšine. Strokov
njakinja za to področje Marina Lukšič Hacin poudarja pri indivi
dualni in skupinski identiteti predvsem faktor jezika (Lukšič Hacin,
1995:94–97). Ob razumevanju jezika pri identiteti protestantskih
cerkva ne govorimo o jeziku narodnosti, ampak o jeziku, s katerim
izražajo razumevanje svoje vere in poudarjajo tiste dele, ki so postali
močneji del njihovega verskega življenja. V praktičnem življenju
opažamo v medčloveški verski komunikaciji posebnosti posamezne
cerkve: evangeličanski verniki v svoj verski jezik vključujejo pretežno
milost in vero, izraženo v Svetem pismu, kar je posledica reformacijske
trojke sola gracia, sola fide, sola Sciptura. Reformirani kristjani svoje
versko izrazje črpajo predvsem iz Božje suverenosti in volje, po kateri
nas je vnaprej odredil, predestiniral za svoje kraljestvo. V baptističnih
cerkvah je verski jezik osredotočen na rojstvo od zgoraj in krst v
vodi s potapljanjem. V binkoštnih cerkvah, ki sicer zastopajo strogo
kristocentričnost, je osebnost in delovanje Svetega Duha v ospredju
njihovega verskega izražanja. Adventstična cerkev je v svojem verskem
jeziku usmerjena predvsem v drugi Jezusov prihod, advent. Krščan
ska bratska cerkev pa se v svojem jeziku osredotoča na Sveto večerjo
in enakost bratov v Kristusu. V približno stoletni tradiciji večine
protestantskih cerkva v Sloveniji se je njihova identiteta učvrstila
tako z naukom kot z verskim jezikom in njihovo krščansko literaturo.
V našem prostoru so to trije glavni kazalci identitete posam ezne
protestantske cerkve.
18
