Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 21
MIHAEL KUZMI^
KORAKI K BOLJŠI IDENTITETI IN PREPOZNAVNOSTI
Pomanjkanje poznavanja svoje verske dediščine vodi v stagnacijo,
ko cerkev ne raste in se ne razvija, kakor bi se morala v skladu z
namenom svojega obstoja; izgublja se tudi njena prepoznavna iden
titeta.7 Vsaj bežno poglejmo na dve aktualni področji: teološko izobra
ževalno in misijonarsko evangelizacijsko.
Študentje na teoloških fakultetah praviloma poslušajo vrhunske
predavatelje z najnovejšimi izsledki biblične in teološke znanosti.
Verski delavci v protestantskih cerkvah na terenu nimajo pogosto
takšnih možnosti. Pri aplikaciji tega bogatega visokošolsko pridob
ljenega znanja v cerkve na terenu prihaja do težav, tudi do konf likt
nih situacij, ker bleščeče teorije ni močoče vnesti v obstoječo (znano
ali neznano, a obstoječo) versko dediščino in tradicionalno versko
kulturo v obstoječih cerkvah ter jo spojiti s to tradicijo. Pogosto se
pastorji čutijo ogrožene pred mlajšimi in bolj izobraženimi pridigarji,
sami pa ostajajo na svoji stari ravni bibličnega in teološkega znanja.
Nova biblična in teološka spoznanja bi se morala vcepljati v krščanske
kroge na obstoječo zdravo duhovno kulturo, k čemur lahko koristno
pomaga verska identiteta s pregledno versko dediščino.
Po odpravi komunizma in z integracijo v zahodni svet prihaja v
naše dežele veliko tujih protestantskih misijonarjev. Večinoma delajo
projektno; najprivlačnejši in najbolj pogost projekt je church-planting.8
7 V zadnjih letih dela na mednarodni protestantski Evangelijski teološki
fakulteti (ETF) v Osijeku sem ugotovil, da veliko študentov zelo slabo pozna
versko dediščino svoje cerkve. Slabo poznajo njeno zgodovino, literaturo, verske
delavce. Posebno mlajši verniki in spreobrnjenci ne poznajo pastorjev, ki so bili
pred sedanjim. Tudi slabo poznajo verske knjige in tekste, ki so bili napisani v
njihovi cerkvi. Redki študentje uporabljajo pri pisanju svojih seminarskih ali
diplomskih del starejšo, a vsebinsko zelo bogato literaturo svojih cerkva. Deloma
je tega krivo pomanjkanje časa za intenzivno raziskovalno delo na fakulteti, ravno
toliko tudi nepoznavanje ali nedosegljivost tega gradiva v cerkvah. To stanje je
poleg še nekaterih drugih razlogov opozorilo pred leti na potrebo po ustanovitvi
Instituta za protestantske študije na ETF v Osijeku.
8 Ustaljen naziv v angleščini za ustanavljanje verskih skupin, cerkvenih celic, ki
se praviloma razvijejo zgolj v krožek. Do zdaj še ni znanega primera, da bi nastala
po delovanju misijonarjev v Sloveniji župnija ali verska občina.
19
KORAKI K BOLJŠI IDENTITETI IN PREPOZNAVNOSTI
Pomanjkanje poznavanja svoje verske dediščine vodi v stagnacijo,
ko cerkev ne raste in se ne razvija, kakor bi se morala v skladu z
namenom svojega obstoja; izgublja se tudi njena prepoznavna iden
titeta.7 Vsaj bežno poglejmo na dve aktualni področji: teološko izobra
ževalno in misijonarsko evangelizacijsko.
Študentje na teoloških fakultetah praviloma poslušajo vrhunske
predavatelje z najnovejšimi izsledki biblične in teološke znanosti.
Verski delavci v protestantskih cerkvah na terenu nimajo pogosto
takšnih možnosti. Pri aplikaciji tega bogatega visokošolsko pridob
ljenega znanja v cerkve na terenu prihaja do težav, tudi do konf likt
nih situacij, ker bleščeče teorije ni močoče vnesti v obstoječo (znano
ali neznano, a obstoječo) versko dediščino in tradicionalno versko
kulturo v obstoječih cerkvah ter jo spojiti s to tradicijo. Pogosto se
pastorji čutijo ogrožene pred mlajšimi in bolj izobraženimi pridigarji,
sami pa ostajajo na svoji stari ravni bibličnega in teološkega znanja.
Nova biblična in teološka spoznanja bi se morala vcepljati v krščanske
kroge na obstoječo zdravo duhovno kulturo, k čemur lahko koristno
pomaga verska identiteta s pregledno versko dediščino.
Po odpravi komunizma in z integracijo v zahodni svet prihaja v
naše dežele veliko tujih protestantskih misijonarjev. Večinoma delajo
projektno; najprivlačnejši in najbolj pogost projekt je church-planting.8
7 V zadnjih letih dela na mednarodni protestantski Evangelijski teološki
fakulteti (ETF) v Osijeku sem ugotovil, da veliko študentov zelo slabo pozna
versko dediščino svoje cerkve. Slabo poznajo njeno zgodovino, literaturo, verske
delavce. Posebno mlajši verniki in spreobrnjenci ne poznajo pastorjev, ki so bili
pred sedanjim. Tudi slabo poznajo verske knjige in tekste, ki so bili napisani v
njihovi cerkvi. Redki študentje uporabljajo pri pisanju svojih seminarskih ali
diplomskih del starejšo, a vsebinsko zelo bogato literaturo svojih cerkva. Deloma
je tega krivo pomanjkanje časa za intenzivno raziskovalno delo na fakulteti, ravno
toliko tudi nepoznavanje ali nedosegljivost tega gradiva v cerkvah. To stanje je
poleg še nekaterih drugih razlogov opozorilo pred leti na potrebo po ustanovitvi
Instituta za protestantske študije na ETF v Osijeku.
8 Ustaljen naziv v angleščini za ustanavljanje verskih skupin, cerkvenih celic, ki
se praviloma razvijejo zgolj v krožek. Do zdaj še ni znanega primera, da bi nastala
po delovanju misijonarjev v Sloveniji župnija ali verska občina.
19
