Page 234 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 234
PORTRETI
Turjaški in Ivan Ungnad. Za pojasnjevanje okoliščin, zaradi katerih
so nastajala Trubarjeva pisma, je dodal tudi pisma Trubarjevih na
slovnikov Trubarju, dele medsebojne korespondence osebnosti, ki
so bile vpletene v urejanje raznih takratnih za Trubarja pomembnih
zadev, dopise kranjskega deželnega odbora oziroma dopise odboru,
med drugim tudi iz dopisovanja z Ungnadom in cesarjem Ferdi
nandom II., in celo protokole v zvezi s Trubarjevim zaslišanjem pri
škofu Petru Seebachu. Z objavljenimi pismi, komentarji in dodatnim
gradivom je osvetlil in dokumentiral Trubarjevo nenavadno bogato
dejavnost in vsestransko razvejenost stikov z osebnostmi svojega časa.
Njegova zbirka je razmeroma popolna, saj vsebuje že 58 Trubarjevih
pisem. Nadaljnje odkrivanje, predvsem iskanje Mirka Rupla v drugi
polovici 20. stoletja, jo je dopolnilo s 25 pismi.
Anton Aškerc je v nekrologu (Ljubljanski zvon, 1900, 505–508)
obžaloval, da objava zanimivih in za kulturno zgodovino nadvse
pomembnih pisem ni vzbudila med Slovenci kakega posebnega
zanimanja, in ob tem poudaril, da je Elze v svojih objavah zbral
»dragoceno, znanstveno izbrano ter vestno pregledano gradivo«.
Kidrič je četrt stoletja pozneje, ko se je že dolgo ukvarjal z začetki
slovenske književnosti, zapisal, da pomenijo Elzejevi prispevki viden
mejnik v razvoju preučevanja protestantov in njihovega slovstva (SBL
I, 158). Z odkrivanjem in raziskovanjem arhivskih virov, knjižnih
enot, biografskih in drugih podatkov ter z orisi osebnosti in ustanov
je Elze zgradil objektiven in zanesljiv temelj za analize in sinteze v
20. stoletju.
Dušan Voglar
232
Turjaški in Ivan Ungnad. Za pojasnjevanje okoliščin, zaradi katerih
so nastajala Trubarjeva pisma, je dodal tudi pisma Trubarjevih na
slovnikov Trubarju, dele medsebojne korespondence osebnosti, ki
so bile vpletene v urejanje raznih takratnih za Trubarja pomembnih
zadev, dopise kranjskega deželnega odbora oziroma dopise odboru,
med drugim tudi iz dopisovanja z Ungnadom in cesarjem Ferdi
nandom II., in celo protokole v zvezi s Trubarjevim zaslišanjem pri
škofu Petru Seebachu. Z objavljenimi pismi, komentarji in dodatnim
gradivom je osvetlil in dokumentiral Trubarjevo nenavadno bogato
dejavnost in vsestransko razvejenost stikov z osebnostmi svojega časa.
Njegova zbirka je razmeroma popolna, saj vsebuje že 58 Trubarjevih
pisem. Nadaljnje odkrivanje, predvsem iskanje Mirka Rupla v drugi
polovici 20. stoletja, jo je dopolnilo s 25 pismi.
Anton Aškerc je v nekrologu (Ljubljanski zvon, 1900, 505–508)
obžaloval, da objava zanimivih in za kulturno zgodovino nadvse
pomembnih pisem ni vzbudila med Slovenci kakega posebnega
zanimanja, in ob tem poudaril, da je Elze v svojih objavah zbral
»dragoceno, znanstveno izbrano ter vestno pregledano gradivo«.
Kidrič je četrt stoletja pozneje, ko se je že dolgo ukvarjal z začetki
slovenske književnosti, zapisal, da pomenijo Elzejevi prispevki viden
mejnik v razvoju preučevanja protestantov in njihovega slovstva (SBL
I, 158). Z odkrivanjem in raziskovanjem arhivskih virov, knjižnih
enot, biografskih in drugih podatkov ter z orisi osebnosti in ustanov
je Elze zgradil objektiven in zanesljiv temelj za analize in sinteze v
20. stoletju.
Dušan Voglar
232
