Page 233 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 233
DU[AN VOGLAR
stantischen Druckschriften des 16. Jahrhunderts, 1896). Poleg tega je v
JGGPÖ objavil tudi članke o začetkih protestantizma v Kranjski
(1880), Pavlu Wienerju (1882), žrtvah v Koroški (1883), rektorjih ljub
ljanske stanovske šole (1899) in protestantskih pridigarjih (1900–01).
Iz spoznanja o pomenu, ki ga je imela univerza v Tübingenu v
Württembergu za razvoj reformacije na Slovenskem, je napisal knjigo
o univerzi Tübingen in njenih študentih iz Kranjske (Die Universität
Tübingen und die Studenten aus Krain, Tübingen 1877). V knjigi je
orisal priljubljenost tübingenske univerze v avstrijskih deželah in
posebej prikazal vlogo, ki sta jo pri omogočanju študija mladeničem
iz Kranjske in sosednjih dežel imela profesor grščine Matthias Garbi
tius Illyricus (Matija Grbec iz Istre) in humanist Michael Tiffernus
(iz Laškega). Posebej je spregovoril o Kranjcih, pa tudi o Štajercih in
Istranih, ki so študirali in nekateri med njimi tudi delovali v Tübin
genu in na Württemberškem. Orisal je delovanje štipendijske usta
nove Tiffernum, ki je nastala z denarjem iz zapuščine Mihaela Tif
ferna. Z objavo korespondence med Trubarjem in württemberškima
vojvodoma Krištofom in Ludvikom je obširno prikazal Trubarjevo
prizadevanje za sprejem mladeničev v Tiffernum. Seznam na tübin
gensko univerzo vpisanih študentov iz Kranjske in tudi iz sosednjih
dežel je opremil z izčrpnimi in dragocenimi biografskimi in biblio
grafskimi podatki o vsakem od njih. V knjigi je objavil tudi seznama
vseh Avstrijcev, ki so bili vpisani na tübingenski univerzi 1530–1614 in
so na njej magistrirali 1530–1689. Knjiga je izšla kot slavnostni spis ob
proslavljanju štiristote obletnice ustanovitve univerze v Tübingenu.
Kot priznanje za knjigo je Elze prejel na tübingenski univerzi častni
doktorat.
Leta 1897 je Theodor Elze objavil v Tübingenu knjigo Trubarjevih
pisem (Primus Trubers Briefe mit den dazu gehörigen Schriftstücken), prvo
znanstveno zbirko pisem osrednje osebnosti slovenske reformacije.
Na začetek je postavil biografijo Primoža Trubarja. Objavljena pisma
je pospremil z izčrpnimi in obsežnimi opombami, v katerih je na
vedel tudi temeljne podatke ali že kar kratke biografije o neštetih
takratnih osebnostih; med obravnavanimi imeni so med drugimi
Adam Bohorič, Peter Bonomo, Samuel Budina, Jurij Dalmatin, Se
bastijan Krelj, Gašper Rokavec, Pavel Skalič, Janž Tulščak, Herbart
231
stantischen Druckschriften des 16. Jahrhunderts, 1896). Poleg tega je v
JGGPÖ objavil tudi članke o začetkih protestantizma v Kranjski
(1880), Pavlu Wienerju (1882), žrtvah v Koroški (1883), rektorjih ljub
ljanske stanovske šole (1899) in protestantskih pridigarjih (1900–01).
Iz spoznanja o pomenu, ki ga je imela univerza v Tübingenu v
Württembergu za razvoj reformacije na Slovenskem, je napisal knjigo
o univerzi Tübingen in njenih študentih iz Kranjske (Die Universität
Tübingen und die Studenten aus Krain, Tübingen 1877). V knjigi je
orisal priljubljenost tübingenske univerze v avstrijskih deželah in
posebej prikazal vlogo, ki sta jo pri omogočanju študija mladeničem
iz Kranjske in sosednjih dežel imela profesor grščine Matthias Garbi
tius Illyricus (Matija Grbec iz Istre) in humanist Michael Tiffernus
(iz Laškega). Posebej je spregovoril o Kranjcih, pa tudi o Štajercih in
Istranih, ki so študirali in nekateri med njimi tudi delovali v Tübin
genu in na Württemberškem. Orisal je delovanje štipendijske usta
nove Tiffernum, ki je nastala z denarjem iz zapuščine Mihaela Tif
ferna. Z objavo korespondence med Trubarjem in württemberškima
vojvodoma Krištofom in Ludvikom je obširno prikazal Trubarjevo
prizadevanje za sprejem mladeničev v Tiffernum. Seznam na tübin
gensko univerzo vpisanih študentov iz Kranjske in tudi iz sosednjih
dežel je opremil z izčrpnimi in dragocenimi biografskimi in biblio
grafskimi podatki o vsakem od njih. V knjigi je objavil tudi seznama
vseh Avstrijcev, ki so bili vpisani na tübingenski univerzi 1530–1614 in
so na njej magistrirali 1530–1689. Knjiga je izšla kot slavnostni spis ob
proslavljanju štiristote obletnice ustanovitve univerze v Tübingenu.
Kot priznanje za knjigo je Elze prejel na tübingenski univerzi častni
doktorat.
Leta 1897 je Theodor Elze objavil v Tübingenu knjigo Trubarjevih
pisem (Primus Trubers Briefe mit den dazu gehörigen Schriftstücken), prvo
znanstveno zbirko pisem osrednje osebnosti slovenske reformacije.
Na začetek je postavil biografijo Primoža Trubarja. Objavljena pisma
je pospremil z izčrpnimi in obsežnimi opombami, v katerih je na
vedel tudi temeljne podatke ali že kar kratke biografije o neštetih
takratnih osebnostih; med obravnavanimi imeni so med drugimi
Adam Bohorič, Peter Bonomo, Samuel Budina, Jurij Dalmatin, Se
bastijan Krelj, Gašper Rokavec, Pavel Skalič, Janž Tulščak, Herbart
231
