Page 86 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 86
RAZPRAVE, [TUDIJE
nastale slovenske evangeličanske vasi: Miháld, Sand, Path, Puszta,
Sz. Péter, Bükösd, Sz. Pál, Porrog, Sz. Király, Berény in Vése. Vse te
vasi so pripadale evangeličanski verski občini Šurd in tam imele tudi
svojo šolo. Sprva so bili v Šurdu madžarski evangeličanski duhovniki,
pozneje pa Slovenci, med njimi Adam Berke (1751–1755), Števan
Küzmič (1755–1779) in Mihael Bakoš (1779–1784). Ta je odšel v
Prekmurje in začel po tolerančnem patentu, ki so ga v Prekmurju
uveljavljali od leta 1783, organizirati evangeličansko občestvo; nato
je bil pastor v Križevcih v Prekmurju. V Šurd se je vrnil leta 1790 in
tu ostal do smrti leta 1803.
Ko je cesar Karel VI. uredil vojne razmere s Turki,2 ni prav nič
skrival svoje protireformacijske politike, katero je potem nadaljevala
Marija Terezija.
Kralj je leta 1731 izdal listino Carolina resolutio (Molnár, 1971: 337),
ki je obnovila za protestante neugodne protireformacijske zakonske
določbe.3
Resolucija je dovoljevala zemljiškim gospodom obdržati patro
nate nad protestantskimi vasmi. Verski obredi so bili protestantom
dovoljeni le v artikularnih krajih. Protestanti so lahko obdržali
osnovne šole, višje pa le s kraljevim dovoljenjem.
Kralj je s tem želel protestantom zadati poslednji udarec.
Kljub temu pa je del katoliške duhovščine menil, da je resolucija
do protestantov še preveč popustljiva.
Tako so bile v Prekmurju novembra 1732 odvzete evangeličanom
še zadnje verske občine na Goričkem, in sicer Hodoš s štirimi vasmi,
Gornji Petrovci (Sv. Trojica) z več kot 13 vasmi, Kančevci (Sv. Bened ikt)
z 12 vasmi in Selo s šestimi vasmi (Payr, 1924:268).
Tedaj je za prekmurske protestante nastopilo obdobje moralne
preizkušnje, ki je trajalo pol stoletja, do tolerančnega patenta, ki je
bil v Prekmurju uveljavljen leta 1783.
2 Po dveletnem uspešnem vojskovanju (1716–1718) je namreč kralj Karel VI.
sklenil 21. 7. 1718 s Turki v Požarevcu mir. S tem je bila vsa Madžarska rešena
Turkov, toda podrejena Habsburžanom.
3 Resolucija je tvorila člene XXV in XXVI iz leta 1681, XXI iz leta 1687,
Explanatio iz leta 1691 in še nekatere druge določbe. Gl. tudi: Révai Nagylexikon.
Budapest 1912, zv. IV, str. 293.
84
nastale slovenske evangeličanske vasi: Miháld, Sand, Path, Puszta,
Sz. Péter, Bükösd, Sz. Pál, Porrog, Sz. Király, Berény in Vése. Vse te
vasi so pripadale evangeličanski verski občini Šurd in tam imele tudi
svojo šolo. Sprva so bili v Šurdu madžarski evangeličanski duhovniki,
pozneje pa Slovenci, med njimi Adam Berke (1751–1755), Števan
Küzmič (1755–1779) in Mihael Bakoš (1779–1784). Ta je odšel v
Prekmurje in začel po tolerančnem patentu, ki so ga v Prekmurju
uveljavljali od leta 1783, organizirati evangeličansko občestvo; nato
je bil pastor v Križevcih v Prekmurju. V Šurd se je vrnil leta 1790 in
tu ostal do smrti leta 1803.
Ko je cesar Karel VI. uredil vojne razmere s Turki,2 ni prav nič
skrival svoje protireformacijske politike, katero je potem nadaljevala
Marija Terezija.
Kralj je leta 1731 izdal listino Carolina resolutio (Molnár, 1971: 337),
ki je obnovila za protestante neugodne protireformacijske zakonske
določbe.3
Resolucija je dovoljevala zemljiškim gospodom obdržati patro
nate nad protestantskimi vasmi. Verski obredi so bili protestantom
dovoljeni le v artikularnih krajih. Protestanti so lahko obdržali
osnovne šole, višje pa le s kraljevim dovoljenjem.
Kralj je s tem želel protestantom zadati poslednji udarec.
Kljub temu pa je del katoliške duhovščine menil, da je resolucija
do protestantov še preveč popustljiva.
Tako so bile v Prekmurju novembra 1732 odvzete evangeličanom
še zadnje verske občine na Goričkem, in sicer Hodoš s štirimi vasmi,
Gornji Petrovci (Sv. Trojica) z več kot 13 vasmi, Kančevci (Sv. Bened ikt)
z 12 vasmi in Selo s šestimi vasmi (Payr, 1924:268).
Tedaj je za prekmurske protestante nastopilo obdobje moralne
preizkušnje, ki je trajalo pol stoletja, do tolerančnega patenta, ki je
bil v Prekmurju uveljavljen leta 1783.
2 Po dveletnem uspešnem vojskovanju (1716–1718) je namreč kralj Karel VI.
sklenil 21. 7. 1718 s Turki v Požarevcu mir. S tem je bila vsa Madžarska rešena
Turkov, toda podrejena Habsburžanom.
3 Resolucija je tvorila člene XXV in XXVI iz leta 1681, XXI iz leta 1687,
Explanatio iz leta 1691 in še nekatere druge določbe. Gl. tudi: Révai Nagylexikon.
Budapest 1912, zv. IV, str. 293.
84
