Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 90
RAZPRAVE, [TUDIJE
župnijo, seveda s hrvaškim župnikom. Tako so se ti maloštevilni
slovenski protestanti pokatoličanili.8
Po tolerančnem patentu je skupinsko preseljevanje prekmurskega
življa prenehalo. Tako sta konec 18. stoletja delovala dva slovenska
pastorja, eden v Šurdu, drugi pri Sv. Kralju (Szentkiraly).
Slovenska protestantska kolonija na Šomoškem je v drugi polovici
18. stoletja narasla na blizu 2000 prebivalcev. Tako so bili na primer
prekmurski Slovenci v naseljih Porrog, Sand in Iharosberény v večini
ali pa številčno enaki madžarskemu prebivalstvu; v drugih krajih so
bili v manjšini.
Števana Küzmiča je nasledil njegov rojak Mihael Bakoš. Znano je,
da so Küzmiča in Bakoša v znatni meri gmotno in moralno podpirali
bratislavski zaščitniki, med njimi je znana Serpiliusova vdova.9
Tudi iz Šomoškega je izšlo nekaj šolancev, med njimi omenimo
Davida Novaka, prvega znanega narečnega verzifikatorja.10
Teh le nekaj okvirno nanizanih stvari bogato izpričuje, da je
bilo osemnajsto stoletje za prekmurske protestante močno obdobje
preizkušenj z več vidikov. Tudi žrtve so bile velike, predvsem migra
cijske, vse tudi z dolgoročnimi posledicami.
8 Marija Kozar Mukič je leta 1988 zvedela od Tünde Dravec, študentke iz
Taranya, da v tem kraju in okoliških vaseh govori slovensko še okrog 300 ljudi.
Kot etnologinja in slovenistka se je napotila leta 1990 v te kraje in ugotovila, da
prebivalci slovenske narodnosti teh krajev govorijo dolinski govor prekmurskega
slovenskega narečja. Prim. Marija Kozar - Mukič: Slovenci v Taranyu. Zbornik so
boškega muzeja 1. Murska Sobota (Pokrajinski muzej) 1991, str. 101.
9 Samuel Wilhelm Serpilius (1707–1762) je bil ugledni bratislavski pastor in
duhovni vodja Števana Küzmiča.
10 V bratislavskem liceju je nastopil s svojo »Slovensko pesmijo« (Versus
vandalici) leta 1774.
88
župnijo, seveda s hrvaškim župnikom. Tako so se ti maloštevilni
slovenski protestanti pokatoličanili.8
Po tolerančnem patentu je skupinsko preseljevanje prekmurskega
življa prenehalo. Tako sta konec 18. stoletja delovala dva slovenska
pastorja, eden v Šurdu, drugi pri Sv. Kralju (Szentkiraly).
Slovenska protestantska kolonija na Šomoškem je v drugi polovici
18. stoletja narasla na blizu 2000 prebivalcev. Tako so bili na primer
prekmurski Slovenci v naseljih Porrog, Sand in Iharosberény v večini
ali pa številčno enaki madžarskemu prebivalstvu; v drugih krajih so
bili v manjšini.
Števana Küzmiča je nasledil njegov rojak Mihael Bakoš. Znano je,
da so Küzmiča in Bakoša v znatni meri gmotno in moralno podpirali
bratislavski zaščitniki, med njimi je znana Serpiliusova vdova.9
Tudi iz Šomoškega je izšlo nekaj šolancev, med njimi omenimo
Davida Novaka, prvega znanega narečnega verzifikatorja.10
Teh le nekaj okvirno nanizanih stvari bogato izpričuje, da je
bilo osemnajsto stoletje za prekmurske protestante močno obdobje
preizkušenj z več vidikov. Tudi žrtve so bile velike, predvsem migra
cijske, vse tudi z dolgoročnimi posledicami.
8 Marija Kozar Mukič je leta 1988 zvedela od Tünde Dravec, študentke iz
Taranya, da v tem kraju in okoliških vaseh govori slovensko še okrog 300 ljudi.
Kot etnologinja in slovenistka se je napotila leta 1990 v te kraje in ugotovila, da
prebivalci slovenske narodnosti teh krajev govorijo dolinski govor prekmurskega
slovenskega narečja. Prim. Marija Kozar - Mukič: Slovenci v Taranyu. Zbornik so
boškega muzeja 1. Murska Sobota (Pokrajinski muzej) 1991, str. 101.
9 Samuel Wilhelm Serpilius (1707–1762) je bil ugledni bratislavski pastor in
duhovni vodja Števana Küzmiča.
10 V bratislavskem liceju je nastopil s svojo »Slovensko pesmijo« (Versus
vandalici) leta 1774.
88
