Page 106 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 106
RAZPRAVE, [TUDIJE
»Zvesti jokali so Nemci ob uri njegove se smrti,
Muze jokale celo, jokal je božji ovčnjak:
zvesti jokali Slovenci ob uri so tvoje se smrti,
Muze jokale celo, jokal je božji ovčnjak.«
V preostalih osemintridesetih distihih (posamezni so prej že bili
citirani), prevladujejo hvalilni in slavilni toni. Paralelizem členov,
ponavljanje enakega zaporedja besed in podobno zgrajenih stavkov
oziroma verzov pa nekoliko spominja na psalme Stare zaveze. Kot
je videti iz citata, so elementi, ki so izrazito konotirani z estetsko
funkcijo besedila, v tem verznem delu izraženi skozi vezano besedo,
verzni ritem, členitev na vrstice in kitice ter pesniški slog z uporabo
tropov in figur.
Obravnavano besedilo Matije Trosta sodi v starejše obdobje slo
venskega kulturnega razvoja, v katerem se je kultura v glavnem
pojavljala kot sredstvo teologije, kot ancilla theologiae, kot služabnica
teologije. V skladu s takratno slovstveno naravnanostjo je bilo na
pisano v latinščini, kljub temu pa je v njem možno zaznati tudi rahel
dih novega časa, ki se odraža v navdušenju za lepoto klasičnih jezikov
in umetnosti. Ritmična forma elegičnega distiha, sestavljenega iz
heksametra, je namreč bilo temeljno določilo starogrških elegij, ki v
nasprotju z današnjim pomenom še niso bile motivno in tematsko
omejene na tip žalostinke.39
Čeprav je objavljeno v knjigi, katere naslov nam da vedeti, da
gre za pridigo, v tem verzificiranem besedilu ni zaslediti elementov
pridige. Avtor ne postavlja v ospredje verske ideologije, temveč versko-
ideološki razvoj in teološko dejavnost dveh duhovnikov ter učinke
in posledice njunega dela, ki imajo ob vplivu na versko prepričanje
ljudi tudi vpliv na njihov izobrazbeni in kulturni napredek. Ne glede
na to pa lahko navedeno delo uvrstimo med nabožno literaturo, saj
skozi predstavitev obeh protestantskih duhovnikov močno izraža
pozitiven odnos do Boga in uveljavitev krščanskega nauka. S tem
potrjuje splošno dejstvo, da je dober del protestantskih pesmi bodisi
predstavitev bodisi razlaga krščanskega nauka.
39 Janko Kos, Literarna teorija, 2001, 163.
106
»Zvesti jokali so Nemci ob uri njegove se smrti,
Muze jokale celo, jokal je božji ovčnjak:
zvesti jokali Slovenci ob uri so tvoje se smrti,
Muze jokale celo, jokal je božji ovčnjak.«
V preostalih osemintridesetih distihih (posamezni so prej že bili
citirani), prevladujejo hvalilni in slavilni toni. Paralelizem členov,
ponavljanje enakega zaporedja besed in podobno zgrajenih stavkov
oziroma verzov pa nekoliko spominja na psalme Stare zaveze. Kot
je videti iz citata, so elementi, ki so izrazito konotirani z estetsko
funkcijo besedila, v tem verznem delu izraženi skozi vezano besedo,
verzni ritem, členitev na vrstice in kitice ter pesniški slog z uporabo
tropov in figur.
Obravnavano besedilo Matije Trosta sodi v starejše obdobje slo
venskega kulturnega razvoja, v katerem se je kultura v glavnem
pojavljala kot sredstvo teologije, kot ancilla theologiae, kot služabnica
teologije. V skladu s takratno slovstveno naravnanostjo je bilo na
pisano v latinščini, kljub temu pa je v njem možno zaznati tudi rahel
dih novega časa, ki se odraža v navdušenju za lepoto klasičnih jezikov
in umetnosti. Ritmična forma elegičnega distiha, sestavljenega iz
heksametra, je namreč bilo temeljno določilo starogrških elegij, ki v
nasprotju z današnjim pomenom še niso bile motivno in tematsko
omejene na tip žalostinke.39
Čeprav je objavljeno v knjigi, katere naslov nam da vedeti, da
gre za pridigo, v tem verzificiranem besedilu ni zaslediti elementov
pridige. Avtor ne postavlja v ospredje verske ideologije, temveč versko-
ideološki razvoj in teološko dejavnost dveh duhovnikov ter učinke
in posledice njunega dela, ki imajo ob vplivu na versko prepričanje
ljudi tudi vpliv na njihov izobrazbeni in kulturni napredek. Ne glede
na to pa lahko navedeno delo uvrstimo med nabožno literaturo, saj
skozi predstavitev obeh protestantskih duhovnikov močno izraža
pozitiven odnos do Boga in uveljavitev krščanskega nauka. S tem
potrjuje splošno dejstvo, da je dober del protestantskih pesmi bodisi
predstavitev bodisi razlaga krščanskega nauka.
39 Janko Kos, Literarna teorija, 2001, 163.
106
