Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 102
RAZPRAVE, [TUDIJE
Prikazana pesnitev se vsebinsko navezuje na drugi, biografski
del Andrećjevega pridižnega besedila in ga dopolnjuje z novimi
vsebinami in vidiki, ki se nanašajo na življenje in delo reformatorja
Trubarja. Pri tem ga postavlja ob bok začetniku reformacije Martinu
Luthru in poudarja identične oziroma primerljive lastnosti, ki slonijo
na njunih sorodnih verskih nazorih, izpostavlja pa tudi takratno
percepcijo Trubarjevega dela, in sicer tako na Nemškem (tam se je
Trubar v njihovo zavest trajno vgraviral kot »slovenski Luther«) kot
med slovenskimi protestanti.
Že v razširjenem naslovu svoje verzifikacije, ki hkrati predstavlja
tudi njen uvod, je Trost predstavil Primoža Trubarja in blaženega
Martina Luthra kot prva učitelja, ki sta vsak svojemu narodu – Luther
nemškemu, Trubar slovenskemu – razodevala Kristusov evangelij in
po posebni Božji milosti očiščevala krščansko vero papeških zmot.
V devetnajstih odstavkih navaja elemente, ki potrjujejo napovedano
istovetnost poslanstva obeh duhovnikov. Uvodoma ju povzdigne na
raven preroka Elije, nakar njuno življenjsko pot primerja na temelju
devetih razpoznavnih značilnosti, in sicer: 1. duhovno delo v pretek
losti, 2. začetek novih spoznanj, 3. spreobrnjenje, 4. temeljni prin-
-cipi novega nauka, 5. odkritje in širjenje nove vere, 6. rezultati dela,
7. osebn a usoda, 8. konec življenjske poti in 9. zgodovinski pomen
za narod in cerkev.
Trost izpostavlja skupne oziroma primerljive značilnosti njunih
življenjskih poti in rezultatov dela, predvsem njun teološki razvoj
in značaj ter pomen njune duhovne in stvarne zapuščine, ob tem pa
navaja tudi poglavitna načela protestantske vere, ki se odražajo skozi
pomen Svetega pisma, Božje milosti, Jezusovega trpljenja in smrti ter
osebne vere. Zaključni del pesnitve je posvečen zadnjim dnem njunega
življenja in počastitvam njunih zaslug.
V odnosu do obeh osrednjih oseb svoje pesnitve Trost zavzema
različne položaje. Medtem ko Luthra nagovarja v tretji osebi, se k
Trubarju obrača z drugoosebnim nagovorom. S tem ustvarja vtis
bližine in povezanosti s svojim sonarodnjakom oziroma razdalje od
nemškega reformatorja. Čeprav je prvi verz v kitici praviloma name
njen Luthru (izjema je le v primerih, ko gre za splošne ugotovitve), ni
opaziti, da bi bil nemški reformatov na kakršen koli način povzdig
102
Prikazana pesnitev se vsebinsko navezuje na drugi, biografski
del Andrećjevega pridižnega besedila in ga dopolnjuje z novimi
vsebinami in vidiki, ki se nanašajo na življenje in delo reformatorja
Trubarja. Pri tem ga postavlja ob bok začetniku reformacije Martinu
Luthru in poudarja identične oziroma primerljive lastnosti, ki slonijo
na njunih sorodnih verskih nazorih, izpostavlja pa tudi takratno
percepcijo Trubarjevega dela, in sicer tako na Nemškem (tam se je
Trubar v njihovo zavest trajno vgraviral kot »slovenski Luther«) kot
med slovenskimi protestanti.
Že v razširjenem naslovu svoje verzifikacije, ki hkrati predstavlja
tudi njen uvod, je Trost predstavil Primoža Trubarja in blaženega
Martina Luthra kot prva učitelja, ki sta vsak svojemu narodu – Luther
nemškemu, Trubar slovenskemu – razodevala Kristusov evangelij in
po posebni Božji milosti očiščevala krščansko vero papeških zmot.
V devetnajstih odstavkih navaja elemente, ki potrjujejo napovedano
istovetnost poslanstva obeh duhovnikov. Uvodoma ju povzdigne na
raven preroka Elije, nakar njuno življenjsko pot primerja na temelju
devetih razpoznavnih značilnosti, in sicer: 1. duhovno delo v pretek
losti, 2. začetek novih spoznanj, 3. spreobrnjenje, 4. temeljni prin-
-cipi novega nauka, 5. odkritje in širjenje nove vere, 6. rezultati dela,
7. osebn a usoda, 8. konec življenjske poti in 9. zgodovinski pomen
za narod in cerkev.
Trost izpostavlja skupne oziroma primerljive značilnosti njunih
življenjskih poti in rezultatov dela, predvsem njun teološki razvoj
in značaj ter pomen njune duhovne in stvarne zapuščine, ob tem pa
navaja tudi poglavitna načela protestantske vere, ki se odražajo skozi
pomen Svetega pisma, Božje milosti, Jezusovega trpljenja in smrti ter
osebne vere. Zaključni del pesnitve je posvečen zadnjim dnem njunega
življenja in počastitvam njunih zaslug.
V odnosu do obeh osrednjih oseb svoje pesnitve Trost zavzema
različne položaje. Medtem ko Luthra nagovarja v tretji osebi, se k
Trubarju obrača z drugoosebnim nagovorom. S tem ustvarja vtis
bližine in povezanosti s svojim sonarodnjakom oziroma razdalje od
nemškega reformatorja. Čeprav je prvi verz v kitici praviloma name
njen Luthru (izjema je le v primerih, ko gre za splošne ugotovitve), ni
opaziti, da bi bil nemški reformatov na kakršen koli način povzdig
102
