Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 104
RAZPRAVE, [TUDIJE
»Vérujte, vsak je svojce učil, da Kristusa smrt je
žrtev edina, ki vdilj krije vsak sleherni greh:
v mašah da iskati ne gre NIKAKE DARITVE za grehe,
eno potrebno je zgolj: namreč, da vero imaš.
BOG, ki v edinega vérujemo, naj EDINI se MOLI,
božjih svetnikov pa naj níkdo ne kliče v pomoč!«
Pomenljivo je sporočilo sedme kitice v Trostovi pesnitvi. Čeprav
je Trost Luthru priznal vodilno vlogo protestantskega reformatorja,
preseneča navedba v zadnji vrstici, ki Trubarju pripisuje večjo priljub
ljenost med verniki:
»Kristusa sveto telo v obhajilu pod ENO PODOBO
ni pričujoče nikdar, sveta njegova ne kri.
To potrdila z obredi sta, to z izpovedjo vere:
slednji je vaju postal vernikom dražji pastir.«
Med zaslugami pri odkrivanju in širjenju nove vere je Trost izpo
stavil, da je Luther odkril posvečeno, Trubar pa obudil propadlo vero,
v novo oziroma prenovljeno pa sta oba spreobrnila svoje sonarod
njake:
»Krista zaslugo odkril, odkril posvečeno je vero,
prvi spreobrnil tako svoje Tevtonce je on:
Krista zaslugo obnovil, obnóvil propadlo si vero,
prvi spreobrnil tako Krajnce si svoje nam ti.«
Zelo zgovorna je deseta kitica, iz katere je med ostalim mogoče
razbrati, da je Luther pošiljal med ljudi mnogo knjig, naperjenih
proti papeževemu verskemu nauku (lahko se je namreč že opiral na
domačo pisano besedo), medtem ko je Trubar izdajal knjige šele po
tem, ko je ustvaril ustrezno črkopisje za zapisovanje ljudske govorice,
saj pisnega izročila pred tem še ni bilo:
»Mnogo poslal med ljudi knjig zlatih je Luter o veri,
v boj zoper papežev nauk váravih verskih resnic:
kadar si črko našel, kako se piši slovenski,
ti enako kot on spravljal si bukve na dan.«
Trubarjevim knjigam o veri in slovenskemu jeziku so posvečeni
tudi naslednji lepi, nekoliko vzneseni verzi:
104
»Vérujte, vsak je svojce učil, da Kristusa smrt je
žrtev edina, ki vdilj krije vsak sleherni greh:
v mašah da iskati ne gre NIKAKE DARITVE za grehe,
eno potrebno je zgolj: namreč, da vero imaš.
BOG, ki v edinega vérujemo, naj EDINI se MOLI,
božjih svetnikov pa naj níkdo ne kliče v pomoč!«
Pomenljivo je sporočilo sedme kitice v Trostovi pesnitvi. Čeprav
je Trost Luthru priznal vodilno vlogo protestantskega reformatorja,
preseneča navedba v zadnji vrstici, ki Trubarju pripisuje večjo priljub
ljenost med verniki:
»Kristusa sveto telo v obhajilu pod ENO PODOBO
ni pričujoče nikdar, sveta njegova ne kri.
To potrdila z obredi sta, to z izpovedjo vere:
slednji je vaju postal vernikom dražji pastir.«
Med zaslugami pri odkrivanju in širjenju nove vere je Trost izpo
stavil, da je Luther odkril posvečeno, Trubar pa obudil propadlo vero,
v novo oziroma prenovljeno pa sta oba spreobrnila svoje sonarod
njake:
»Krista zaslugo odkril, odkril posvečeno je vero,
prvi spreobrnil tako svoje Tevtonce je on:
Krista zaslugo obnovil, obnóvil propadlo si vero,
prvi spreobrnil tako Krajnce si svoje nam ti.«
Zelo zgovorna je deseta kitica, iz katere je med ostalim mogoče
razbrati, da je Luther pošiljal med ljudi mnogo knjig, naperjenih
proti papeževemu verskemu nauku (lahko se je namreč že opiral na
domačo pisano besedo), medtem ko je Trubar izdajal knjige šele po
tem, ko je ustvaril ustrezno črkopisje za zapisovanje ljudske govorice,
saj pisnega izročila pred tem še ni bilo:
»Mnogo poslal med ljudi knjig zlatih je Luter o veri,
v boj zoper papežev nauk váravih verskih resnic:
kadar si črko našel, kako se piši slovenski,
ti enako kot on spravljal si bukve na dan.«
Trubarjevim knjigam o veri in slovenskemu jeziku so posvečeni
tudi naslednji lepi, nekoliko vzneseni verzi:
104
