Page 107 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 107
KRISTINA KLEMEN^I^
Pomen Matije Trosta za napredek, ki ga je protestantska refor
macija prispevala h kulturnem razvoju slovenstva, je daleč nad nivo
jem, ki mu ga doslej pripisuje literarna zgodovina. Njegovega pri
spevka ni mogoče meriti v številu prevedenih ali napisanih knjig, pač
pa v sposobnosti, da novosti, ki jih je prinesel humanizem, prilagodi
času, v katerem je živel, in jih izrazi s plemenito besedo. Ob vsako
kratnem prebiranju njegove večpomenske verzifikacije lahko odkri
vamo nova dejstva in vidike, zato nas razmišljanja o tem njegovem
delu še utegnejo pripeljati do mnogih novih spoznanj in sklepov.
Sklepne ugotovitve
Kot prvo znamenje kulturnega/literarnega razvoja protestantske
književnosti razprava izpostavlja opuščanje latinskega jezika in uved
bo vernakularnega (ljudskega) jezika za cerkvene potrebe ter ume
stitev navadnega človeka v središče pridižnega nagovora, namesto
svetnikov in apostolov. Ostale ugotovljene spremembe in odstopanja
od ustaljenih vzorcev pridige (predvsem ostro kritiziranje papeštva)
se razvijajo v smeri poglabljanja sporov z rimskokatoliškim duhov
ništvom zaradi razlik v dojemanju sporočil in naukov Svetega pisma,
vendar tudi te lahko razumemo kot znak novodobne svobodom isel
nosti, ki je oplazila tudi krščansko duhovništvo.
Jakob Andreæ je s pridigo za pokojnim Trubarjem nedvomno
presegel meje nabožnega besedila. Njen predgovor in osrednji del,
ki obravnavata splošni lik evangelijskega pridigarja, je nadgradil z
besedilom, ki se nanaša na lik stvarnega pridigarja – Primoža Tru
barja. Prva dva dela po vsebini, obliki in značaju ne izstopata veliko
iz okvirjev, značilnih za nabožno slovstvo – v ospredju je njihova
katehetična funkcija. S pridigo za pokojnim Trubarjem je Andreæ
izpolnil svojo temeljno pridigarsko nalogo. Množici ljudi je po
sredoval pomoč k razumevanju svetopisemskega sporočila in h kre
pitvi vere v Boţjo besedo ter jih poučil o tem, kakšen mora biti dober
evangelijski pridigar. V drugem delu njegove pridige pa prevladuje
posvetni, objektivno-informacijski značaj. Vsebuje faktografske po
datke o življenju Primoža Trubarja, s katerimi je avtor želel prikazati
107
Pomen Matije Trosta za napredek, ki ga je protestantska refor
macija prispevala h kulturnem razvoju slovenstva, je daleč nad nivo
jem, ki mu ga doslej pripisuje literarna zgodovina. Njegovega pri
spevka ni mogoče meriti v številu prevedenih ali napisanih knjig, pač
pa v sposobnosti, da novosti, ki jih je prinesel humanizem, prilagodi
času, v katerem je živel, in jih izrazi s plemenito besedo. Ob vsako
kratnem prebiranju njegove večpomenske verzifikacije lahko odkri
vamo nova dejstva in vidike, zato nas razmišljanja o tem njegovem
delu še utegnejo pripeljati do mnogih novih spoznanj in sklepov.
Sklepne ugotovitve
Kot prvo znamenje kulturnega/literarnega razvoja protestantske
književnosti razprava izpostavlja opuščanje latinskega jezika in uved
bo vernakularnega (ljudskega) jezika za cerkvene potrebe ter ume
stitev navadnega človeka v središče pridižnega nagovora, namesto
svetnikov in apostolov. Ostale ugotovljene spremembe in odstopanja
od ustaljenih vzorcev pridige (predvsem ostro kritiziranje papeštva)
se razvijajo v smeri poglabljanja sporov z rimskokatoliškim duhov
ništvom zaradi razlik v dojemanju sporočil in naukov Svetega pisma,
vendar tudi te lahko razumemo kot znak novodobne svobodom isel
nosti, ki je oplazila tudi krščansko duhovništvo.
Jakob Andreæ je s pridigo za pokojnim Trubarjem nedvomno
presegel meje nabožnega besedila. Njen predgovor in osrednji del,
ki obravnavata splošni lik evangelijskega pridigarja, je nadgradil z
besedilom, ki se nanaša na lik stvarnega pridigarja – Primoža Tru
barja. Prva dva dela po vsebini, obliki in značaju ne izstopata veliko
iz okvirjev, značilnih za nabožno slovstvo – v ospredju je njihova
katehetična funkcija. S pridigo za pokojnim Trubarjem je Andreæ
izpolnil svojo temeljno pridigarsko nalogo. Množici ljudi je po
sredoval pomoč k razumevanju svetopisemskega sporočila in h kre
pitvi vere v Boţjo besedo ter jih poučil o tem, kakšen mora biti dober
evangelijski pridigar. V drugem delu njegove pridige pa prevladuje
posvetni, objektivno-informacijski značaj. Vsebuje faktografske po
datke o življenju Primoža Trubarja, s katerimi je avtor želel prikazati
107
