Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 7
Letošnje Razprave, študije začenjamo s članki, ki so posvečeni
reformaciji in protestantizmu 16. stoletja. Začenjamo s tremi
študijami, ki osvetljujejo in analizirajo doslej manj znane plasti in
vidike slovenske reformacije. Jonatan Vinkler v izčrpni in inovativni
razpravi, ki povzema njegovo delo pri pripravi četrte knjige Trubarjevih
Zbranih del, prikaže in analizira vsebinske in glasbene vidike slovenske
protestantske pesmi in se pri tem posebej ustavi pri pomenu, ki ga je
v (luteranskem) protestantizmu imela glasba in glasbena umetnost.
Lucijan Adam nam vestno in natančno dokumentirano predstavi
Dalmatinovo Agendo, njene predhodnice, vire in mesto v liturgični
literaturi. Dalmatin ni bil le avtor največjega versko-literarnega dosež
ka slovenske reformacije, prevoda vsega Svetega pisma in temeljitega
teološkega predgovora, pisec katekizma in pesmarice, ampak tudi
avtor priročnika za delo (slovenskih) protestantskih duhovnikov – in
to vse poenoteno v duhu württemberškega luteranstva. Avtorjeva
analiza razločno pokaže Dalmatina kot predstavnika drugega obdobja
celovitega in discipliniranega protestantskega verskega delovanja v
slovenskem jeziku, drugačnega od Trubarjevih tudi samosvojih poti.
Kristina Klemenčič upravičeno uvrsti tudi Matijo Trosta med zaslužne
slovenske protestante 16. stoletja. Njegov prevod znamenite pridige
s Trubarjevim življenjep isom, ki jo je ob Trubarjevi smrti napisal in
prebral ugledni tübing enski teolog Jakob Andreae, je bila skupaj s
Trostovimi lastnimi verzi o Trubarju prva osvetlitev in počastitev
Trubarjevega dela v slovenš čini.
Dve razpravi posegata v reformacijsko zgodovino nam najbližjih
sosednjih dežel, s pomembnimi zvezami s slovenskim prostorom
tudi v reformacijskem obdobju. Fanika Krajnc-Vrečko piše o Matiji
Klombnerju in Vlačiću. Nemško različico tega prispevka je pripravila
kot referat za letošnji simpozij o Matiji Vlačiču v njegovem rojstnem
Labinu v Istri (v prihodnjih številkah bomo skušali objaviti še kakšen
prispevek s tega simpozija). Medtem ko je Trubar svoje reformatorsko
delo usmerjal in odmerjal glede na potrebe svoje »Cerkve Božje
slovenskega jezika«, je Matija Vlačić svoje zanesljivo izjemne duhovne
moči in zmožnosti odločno in odmevno uveljavljal v širšem nemškem
(teološkem) prostoru. Posredno in neposredno je bil vključen tudi v
dogajanje v »slovenskih deželah«. Ne nazadnje je bil eden od glavnih
»protiigralcev« Philippa Melanchthona oziroma filipistov, ki so mu
sledili. Trubar seveda nikdar ni bil flacijanec, prej nasprotno, toda
7
reformaciji in protestantizmu 16. stoletja. Začenjamo s tremi
študijami, ki osvetljujejo in analizirajo doslej manj znane plasti in
vidike slovenske reformacije. Jonatan Vinkler v izčrpni in inovativni
razpravi, ki povzema njegovo delo pri pripravi četrte knjige Trubarjevih
Zbranih del, prikaže in analizira vsebinske in glasbene vidike slovenske
protestantske pesmi in se pri tem posebej ustavi pri pomenu, ki ga je
v (luteranskem) protestantizmu imela glasba in glasbena umetnost.
Lucijan Adam nam vestno in natančno dokumentirano predstavi
Dalmatinovo Agendo, njene predhodnice, vire in mesto v liturgični
literaturi. Dalmatin ni bil le avtor največjega versko-literarnega dosež
ka slovenske reformacije, prevoda vsega Svetega pisma in temeljitega
teološkega predgovora, pisec katekizma in pesmarice, ampak tudi
avtor priročnika za delo (slovenskih) protestantskih duhovnikov – in
to vse poenoteno v duhu württemberškega luteranstva. Avtorjeva
analiza razločno pokaže Dalmatina kot predstavnika drugega obdobja
celovitega in discipliniranega protestantskega verskega delovanja v
slovenskem jeziku, drugačnega od Trubarjevih tudi samosvojih poti.
Kristina Klemenčič upravičeno uvrsti tudi Matijo Trosta med zaslužne
slovenske protestante 16. stoletja. Njegov prevod znamenite pridige
s Trubarjevim življenjep isom, ki jo je ob Trubarjevi smrti napisal in
prebral ugledni tübing enski teolog Jakob Andreae, je bila skupaj s
Trostovimi lastnimi verzi o Trubarju prva osvetlitev in počastitev
Trubarjevega dela v slovenš čini.
Dve razpravi posegata v reformacijsko zgodovino nam najbližjih
sosednjih dežel, s pomembnimi zvezami s slovenskim prostorom
tudi v reformacijskem obdobju. Fanika Krajnc-Vrečko piše o Matiji
Klombnerju in Vlačiću. Nemško različico tega prispevka je pripravila
kot referat za letošnji simpozij o Matiji Vlačiču v njegovem rojstnem
Labinu v Istri (v prihodnjih številkah bomo skušali objaviti še kakšen
prispevek s tega simpozija). Medtem ko je Trubar svoje reformatorsko
delo usmerjal in odmerjal glede na potrebe svoje »Cerkve Božje
slovenskega jezika«, je Matija Vlačić svoje zanesljivo izjemne duhovne
moči in zmožnosti odločno in odmevno uveljavljal v širšem nemškem
(teološkem) prostoru. Posredno in neposredno je bil vključen tudi v
dogajanje v »slovenskih deželah«. Ne nazadnje je bil eden od glavnih
»protiigralcev« Philippa Melanchthona oziroma filipistov, ki so mu
sledili. Trubar seveda nikdar ni bil flacijanec, prej nasprotno, toda
7
