Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 11
RAZPRAVE, [TUDIJE
Jonatan Vinkler
IZ GLOBO^IN KLI^EM K TEBI –
KANCIONALI PRIMO@A TRUBARJA IN
NJIHOVO KULTURNOZGODOVINSKO
OZADJE1
1. del
Petnajstega novembra 1832 je pod skladateljevo taktirko v Berlinu
prvič zazvenela Simfonija št. 5 v d-molu, op. 107, Reformacijska. Felix
Mendelssohn jo je skomponiral leta 1830, ob tristoletnici Augsburške
veroizpovedi (25. junij 1530), toda slavnosti zaradi političnega nemira2
ni bilo, praizvedba dve leti kasneje pa je glasbeno delo prezentirala
kot »simfonijo v čast cerkveni revoluciji«. Občutljivi muzik, ki je že svoje
sodobnike kar najbolj sugestivno nagovarjal z izrazitim darom melo
dične invencije, je v njej kot motivski material uporabil dve melodiji,
ki sta prav emblematično zaznamovali miselno in delovanjsko dina
mično 16. stoletje v Srednji in Severni Evropi. Tako je ob koncu stavka
Andante v prvih in drugih violinah3 zazvenel t. i. dresdenski amen, ki je
bil znana formula odpeva v protestantski liturgiji 16. stoletja, Richard
1 Pričujoče besedilo je eden izmed gradnikov za pripravljano znanstveno mono
grafijo Uporniki, hudi farji in Hudičevi soldatje, ki bo izšla pri Digitalni knjižnici
založbe Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Znanstvena monografija bo prinesla
med drugim tudi prvenstveno obravnavo protestantskega idearija zastran mu
slimanov in bo bogato slikovno opremljena, in sicer pretežno z materiali, ki doslej
v slovenskem prostoru še niso bili objavljeni. Znanstvena monografija bo dostopna
na naslovu:.
2 Uvertura v nemirno predrevolucijsko dobo v Srednji Evropi je bil nastop štu
dentov proti absolutističnemu načinu vladanja 18. oktobra 1817 na Wartburgu,
prvo dejanje pa, ko so čez poldrugo leto v Mannheimu pokončali – tudi slovenski
dramatiki ne neznanega – Augusta Friedricha Ferdinanda Kotzebueja.
3 Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544, 5 (takti
33–36).
11
Jonatan Vinkler
IZ GLOBO^IN KLI^EM K TEBI –
KANCIONALI PRIMO@A TRUBARJA IN
NJIHOVO KULTURNOZGODOVINSKO
OZADJE1
1. del
Petnajstega novembra 1832 je pod skladateljevo taktirko v Berlinu
prvič zazvenela Simfonija št. 5 v d-molu, op. 107, Reformacijska. Felix
Mendelssohn jo je skomponiral leta 1830, ob tristoletnici Augsburške
veroizpovedi (25. junij 1530), toda slavnosti zaradi političnega nemira2
ni bilo, praizvedba dve leti kasneje pa je glasbeno delo prezentirala
kot »simfonijo v čast cerkveni revoluciji«. Občutljivi muzik, ki je že svoje
sodobnike kar najbolj sugestivno nagovarjal z izrazitim darom melo
dične invencije, je v njej kot motivski material uporabil dve melodiji,
ki sta prav emblematično zaznamovali miselno in delovanjsko dina
mično 16. stoletje v Srednji in Severni Evropi. Tako je ob koncu stavka
Andante v prvih in drugih violinah3 zazvenel t. i. dresdenski amen, ki je
bil znana formula odpeva v protestantski liturgiji 16. stoletja, Richard
1 Pričujoče besedilo je eden izmed gradnikov za pripravljano znanstveno mono
grafijo Uporniki, hudi farji in Hudičevi soldatje, ki bo izšla pri Digitalni knjižnici
založbe Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Znanstvena monografija bo prinesla
med drugim tudi prvenstveno obravnavo protestantskega idearija zastran mu
slimanov in bo bogato slikovno opremljena, in sicer pretežno z materiali, ki doslej
v slovenskem prostoru še niso bili objavljeni. Znanstvena monografija bo dostopna
na naslovu:
2 Uvertura v nemirno predrevolucijsko dobo v Srednji Evropi je bil nastop štu
dentov proti absolutističnemu načinu vladanja 18. oktobra 1817 na Wartburgu,
prvo dejanje pa, ko so čez poldrugo leto v Mannheimu pokončali – tudi slovenski
dramatiki ne neznanega – Augusta Friedricha Ferdinanda Kotzebueja.
3 Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544, 5 (takti
33–36).
11
