Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 10
abljano. Podrobnejšo osvetlitev in zasluženo priznanje je doživelo
z doktorsko disertacijo in knjigo Danijela Brkiča, ki je tudi avtor
objavljenega portreta.
Rubriki Bilo je povedano in Prevod sta tokrat, kot rečeno,
posvečeni Philippu Melanchthonu ob njegovi obletnici. S spremnim
pojasnilom Dušana Voglarja je ponatisnjena Rajhmanova razprava o
Trubarju in Melanchthonu iz njegove monografije o Trubarjevi Eni
dolgi predguvori. O Melanchthonu in njegovem delu, posebej o njegovi
Apologiji iz leta 1531, na kratko poroča Marko Kerševan, ki je tudi
izbral in prevedel nekaj odlomkov iz obširnega spisa. Izbrani so bili
odlomki o opravičenju po veri in o zakramentih. Nauk o opravičenju
je tudi po Melanchthonovi zaslugi dojet kot središčno vprašanje
reformacije in bistvo krščanskega oznanila sploh; s tem naukom
povezano protestantsko pojmovanje zakramentov nazorno pokaže
razhajanja s katolištvom.
Kronika tudi tokrat objavlja govor na osrednji proslavi Dneva
reformacije; letu 2009 je bil to govor predsednika Državnega zbora
Pavleta Gantarja, ki se kot sociolog seveda ni mogel izogniti aktualni
asociaciji na Maxa Webra in njegovo knjigo o protestantski etiki. Objavljeni
govor Silvana Cavazze ob odkritju spominske plošče Prim ožu Trubarju
v Gorici/Gorizii 20. 2. 2010 (naj) nas v času »ukin jan ja meja« spomni
na Trubarjevo preseganje meja na istih prostorih v drugih časih.
Za konec tudi tokrat zahvala vsem sodelavcem revije, ki so z
zavzetim delom in brez honorarjev omogočili njen izid s kar se
da majhnimi stroški. Ker pa neizogibni stroški vendarle niso bili
zanemarljivi in jih je bilo treba pokriti, hvala tudi sponzorjem,
donatorjem in naročnikom. Javnih sredstev, namenjenih za knjige
in revije prek Javne agencije za knjigo, tudi letos nismo mogli dobiti.
Pokazalo se je, da revija Stati inu obstati ni po meri nobenega od njenih
razpisov. Prijavili bi se lahko nanje, če bi revija v preteklosti izhajala
večkrat na leto, ali če bi (kot knjižna izdaja, kot zbornik) za avtorske
honorarje po ceniku agencije zbrali sami tretjino sredstev, s čemer pa
bi stroške izhajanja revije bistveno povečali.
Marko Kerševan
10
z doktorsko disertacijo in knjigo Danijela Brkiča, ki je tudi avtor
objavljenega portreta.
Rubriki Bilo je povedano in Prevod sta tokrat, kot rečeno,
posvečeni Philippu Melanchthonu ob njegovi obletnici. S spremnim
pojasnilom Dušana Voglarja je ponatisnjena Rajhmanova razprava o
Trubarju in Melanchthonu iz njegove monografije o Trubarjevi Eni
dolgi predguvori. O Melanchthonu in njegovem delu, posebej o njegovi
Apologiji iz leta 1531, na kratko poroča Marko Kerševan, ki je tudi
izbral in prevedel nekaj odlomkov iz obširnega spisa. Izbrani so bili
odlomki o opravičenju po veri in o zakramentih. Nauk o opravičenju
je tudi po Melanchthonovi zaslugi dojet kot središčno vprašanje
reformacije in bistvo krščanskega oznanila sploh; s tem naukom
povezano protestantsko pojmovanje zakramentov nazorno pokaže
razhajanja s katolištvom.
Kronika tudi tokrat objavlja govor na osrednji proslavi Dneva
reformacije; letu 2009 je bil to govor predsednika Državnega zbora
Pavleta Gantarja, ki se kot sociolog seveda ni mogel izogniti aktualni
asociaciji na Maxa Webra in njegovo knjigo o protestantski etiki. Objavljeni
govor Silvana Cavazze ob odkritju spominske plošče Prim ožu Trubarju
v Gorici/Gorizii 20. 2. 2010 (naj) nas v času »ukin jan ja meja« spomni
na Trubarjevo preseganje meja na istih prostorih v drugih časih.
Za konec tudi tokrat zahvala vsem sodelavcem revije, ki so z
zavzetim delom in brez honorarjev omogočili njen izid s kar se
da majhnimi stroški. Ker pa neizogibni stroški vendarle niso bili
zanemarljivi in jih je bilo treba pokriti, hvala tudi sponzorjem,
donatorjem in naročnikom. Javnih sredstev, namenjenih za knjige
in revije prek Javne agencije za knjigo, tudi letos nismo mogli dobiti.
Pokazalo se je, da revija Stati inu obstati ni po meri nobenega od njenih
razpisov. Prijavili bi se lahko nanje, če bi revija v preteklosti izhajala
večkrat na leto, ali če bi (kot knjižna izdaja, kot zbornik) za avtorske
honorarje po ceniku agencije zbrali sami tretjino sredstev, s čemer pa
bi stroške izhajanja revije bistveno povečali.
Marko Kerševan
10
