Page 236 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 236
[TUDIJSKI VE^ERI
odposlancev slovenskega naroda. Gre za njegov značilen persona-
lističen pogled na religijo, ki mora človeku prinašati luč spoznanja
in ga usmerjati v aktivnega sooblikovalca prihodnosti; za človekovo
prenovo je po njegovem potrebna duhovna revolucija, ki je dala ime
tudi njegovemu glasilu krščanske skupine (Slovenska revolucija):
»Ko sem danes prebiral Novi zakon, sem spoznal, da se je človek
šele s Kristusom usmeril iz sedanjosti v prihodnost. Krščanska
religija je pravzaprav razodetje prihodnosti. Stari narodi so večidel
mislili, da se življenje ponavlja in da si zadostuje. Njihovi misleci so
menili, da je vse, kar se pokaže, enakovredno in eno ter isto. Zakoni
izkušnje in mišljenja so jim govorili o zakonitem minevanju vsega.
Bili so docela zaprti v sedanjost. Šele evangelij je človeku odprl
pogled na prihajajoče in prebudil čut za pričakovanje prihodnjega
razodetja. Ko pa se je pričakovanje odrešilne zgodovine preneslo tudi
na pojmovanje posvetne zgodovine, je zarodilo idejo napredovanja
in zgodovinskega mesijanizma. Skratka: brez krščanstva bi ne bilo
današnje človekove revolucionarnosti.«16
Osvobodilni boj, se pravi vojaško, politično in kulturno dejanje
za osvoboditev in prerod Slovencev, je Kocbeka pripeljal tudi do
opredelitve o duhovni in kulturni podobi našega sovražnika, nem-
škega osvojevalca in okupatorja. Zapisal jo je v strahu pred priha-
jajočo nemško ofenzivo jeseni 1943. Pri tem ni mogel spregledati
verske reformacije v 16. stoletju:
»Nemec je navzoč tudi v naši narodni varnosti in izvirnosti: v
protestantskem začetku naše književnosti, v prvem šolanju našega
razumništva, v strukturi jezika in slovniškega mišljenja, v osnovah
fevdalstva in meščanstva, v širjenju tehnike in obrti, v naši pridnosti
in natančnosti, v temeljih civilizacije in kulture, v duhovni in snovni
orientaciji. Toda razmerje Nemca do Slovenca ni le razmerje silaka
do slabotneža, temveč razmerje uničevalca do neuničljivega. […]
Morda smem zapisati celo trditev, da bi brez Nemcev nikoli ne
postali tako izvirni Slovenci in da bi Nemci brez naše in češke
osamosvojitve nikoli ne postali tako strastni Pangermani.«17
16 Listina, 10. oktober 1943.
17 Listina, 10. oktober 1943.
234
odposlancev slovenskega naroda. Gre za njegov značilen persona-
lističen pogled na religijo, ki mora človeku prinašati luč spoznanja
in ga usmerjati v aktivnega sooblikovalca prihodnosti; za človekovo
prenovo je po njegovem potrebna duhovna revolucija, ki je dala ime
tudi njegovemu glasilu krščanske skupine (Slovenska revolucija):
»Ko sem danes prebiral Novi zakon, sem spoznal, da se je človek
šele s Kristusom usmeril iz sedanjosti v prihodnost. Krščanska
religija je pravzaprav razodetje prihodnosti. Stari narodi so večidel
mislili, da se življenje ponavlja in da si zadostuje. Njihovi misleci so
menili, da je vse, kar se pokaže, enakovredno in eno ter isto. Zakoni
izkušnje in mišljenja so jim govorili o zakonitem minevanju vsega.
Bili so docela zaprti v sedanjost. Šele evangelij je človeku odprl
pogled na prihajajoče in prebudil čut za pričakovanje prihodnjega
razodetja. Ko pa se je pričakovanje odrešilne zgodovine preneslo tudi
na pojmovanje posvetne zgodovine, je zarodilo idejo napredovanja
in zgodovinskega mesijanizma. Skratka: brez krščanstva bi ne bilo
današnje človekove revolucionarnosti.«16
Osvobodilni boj, se pravi vojaško, politično in kulturno dejanje
za osvoboditev in prerod Slovencev, je Kocbeka pripeljal tudi do
opredelitve o duhovni in kulturni podobi našega sovražnika, nem-
škega osvojevalca in okupatorja. Zapisal jo je v strahu pred priha-
jajočo nemško ofenzivo jeseni 1943. Pri tem ni mogel spregledati
verske reformacije v 16. stoletju:
»Nemec je navzoč tudi v naši narodni varnosti in izvirnosti: v
protestantskem začetku naše književnosti, v prvem šolanju našega
razumništva, v strukturi jezika in slovniškega mišljenja, v osnovah
fevdalstva in meščanstva, v širjenju tehnike in obrti, v naši pridnosti
in natančnosti, v temeljih civilizacije in kulture, v duhovni in snovni
orientaciji. Toda razmerje Nemca do Slovenca ni le razmerje silaka
do slabotneža, temveč razmerje uničevalca do neuničljivega. […]
Morda smem zapisati celo trditev, da bi brez Nemcev nikoli ne
postali tako izvirni Slovenci in da bi Nemci brez naše in češke
osamosvojitve nikoli ne postali tako strastni Pangermani.«17
16 Listina, 10. oktober 1943.
17 Listina, 10. oktober 1943.
234
