Page 235 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 235
MIHAEL GLAVAN
odcepitve. Kocbek je z njim soglašal in daljnovidno slutil, da bomo
Slovenci nekoč živeli v svoji državi in jasno zastopal idejo, »da načelo
samoodločbe narod najbolj učinkovito izraža z oboroženim bojem
za svobodo in da je takšno bojevito samoodločanje edini trdni temelj
za docela suverenega slovenskega življenja v prihodnji Jugoslaviji.«
Ob tej priložnosti je zapisal tudi antologijsko izjavo o svojem
pojmovanju in čustvenem doživljanju slovenske narodne skupnosti:
»Res je, če Slovenci nismo le Trubarjev protestantski misijon ali
zgolj Prešernov kulturni domislek, če nismo samo baročna katoliška
provinca ali prehodna razvojna stopnja balkanskega imperija ali
alpske federacije, temveč smo naravni in zgodovinski organizem,
resnična in izvirna narodna prvina, pravi narod s svojim angelom
varuhom in demonom skušnjavcem, potem si moramo svojo na-
rodno psihiko in človečnost do kraja utemeljiti in tvorno izraziti, ne
glede na zvezo narodov, v kateri bomo živeli, ne glede na gospodarski
prostor, ki bomo morali v njem enakopravno sodelovati, in ne glede
na družbo, v kateri se bomo počlovečili, kajti narodnostne človeč-
nosti ne more niti nadomestiti univerzalni duh religije niti je ne more
odpraviti socializacija produkcijskih sredstev.«14
Kocbekov kontroverzni predvojni, medvojni, predvsem pa povojni
»slednik« je bil Jože Brejc (Javoršek). V času Dolomitske izjave je bil
goreč zagovornik samostojnosti krščanske skupine, zato velja vsaj
na kratko navesti tudi njegov spominski zapis o kristjanih v OF:
»Zato sva s Kocbekom prepričana, da je komunizem samo spre-
vržena oblika krščanstva oziroma neke vrste kazen za vse, kar so
kristjani v zadnjih stoletjih zapravili v božjih in človeških očeh.
Postali so namreč skoraj vsi neskončni grabeži, samozagledanci,
hinavci, klerikalci. Slovenska cerkev se bo v tekmi s komunizmom
streznila in očistila, mi pa bomo v tem razčiščevanju odigrali od-
ločilno vlogo. A zakaj tega ne razumejo ne uradna cerkev ne ko-
munisti?«15
Kocbekov naslednji temeljitejši premislek o krščanstvu je nastal
jeseni 1943, kmalu po zgodovinsko pomembnem kočevskem zboru
14 Listina, 30. julij 1943.
15 Jože Javoršek: Spomini na Slovence III. Ljubljana: Adit, 199.
233
odcepitve. Kocbek je z njim soglašal in daljnovidno slutil, da bomo
Slovenci nekoč živeli v svoji državi in jasno zastopal idejo, »da načelo
samoodločbe narod najbolj učinkovito izraža z oboroženim bojem
za svobodo in da je takšno bojevito samoodločanje edini trdni temelj
za docela suverenega slovenskega življenja v prihodnji Jugoslaviji.«
Ob tej priložnosti je zapisal tudi antologijsko izjavo o svojem
pojmovanju in čustvenem doživljanju slovenske narodne skupnosti:
»Res je, če Slovenci nismo le Trubarjev protestantski misijon ali
zgolj Prešernov kulturni domislek, če nismo samo baročna katoliška
provinca ali prehodna razvojna stopnja balkanskega imperija ali
alpske federacije, temveč smo naravni in zgodovinski organizem,
resnična in izvirna narodna prvina, pravi narod s svojim angelom
varuhom in demonom skušnjavcem, potem si moramo svojo na-
rodno psihiko in človečnost do kraja utemeljiti in tvorno izraziti, ne
glede na zvezo narodov, v kateri bomo živeli, ne glede na gospodarski
prostor, ki bomo morali v njem enakopravno sodelovati, in ne glede
na družbo, v kateri se bomo počlovečili, kajti narodnostne človeč-
nosti ne more niti nadomestiti univerzalni duh religije niti je ne more
odpraviti socializacija produkcijskih sredstev.«14
Kocbekov kontroverzni predvojni, medvojni, predvsem pa povojni
»slednik« je bil Jože Brejc (Javoršek). V času Dolomitske izjave je bil
goreč zagovornik samostojnosti krščanske skupine, zato velja vsaj
na kratko navesti tudi njegov spominski zapis o kristjanih v OF:
»Zato sva s Kocbekom prepričana, da je komunizem samo spre-
vržena oblika krščanstva oziroma neke vrste kazen za vse, kar so
kristjani v zadnjih stoletjih zapravili v božjih in človeških očeh.
Postali so namreč skoraj vsi neskončni grabeži, samozagledanci,
hinavci, klerikalci. Slovenska cerkev se bo v tekmi s komunizmom
streznila in očistila, mi pa bomo v tem razčiščevanju odigrali od-
ločilno vlogo. A zakaj tega ne razumejo ne uradna cerkev ne ko-
munisti?«15
Kocbekov naslednji temeljitejši premislek o krščanstvu je nastal
jeseni 1943, kmalu po zgodovinsko pomembnem kočevskem zboru
14 Listina, 30. julij 1943.
15 Jože Javoršek: Spomini na Slovence III. Ljubljana: Adit, 199.
233
