Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 237
MIHAEL GLAVAN
Še isto jesen je imel Kocbek na Cinku resnejšo politično debato z
Jožetom Zemljakom in Vladom Kozakom. Razpravljali so tudi o
kolaboracionizmu, belogardizmu in takrat na novo nastalem domo-
branstvu. Že tedaj je lucidno poudarjal, da slovenska sprega vere in
politike izvira že iz časov bojevitega katolicizma Antona Mahniča:
»Belogardizem je spoj totalitarizma in integralizma. Ateisti so si
laicizirali staro in neumrljivo idejo božjega kraljestva, politično
pohujšani kristjani pa so si hoteli idejo božjega kraljestva prav tako
uresničiti zgolj z družbenimi in političnimi sredstvi: božjo voljo so
vzeli v zakup, nastopili so kot tolmači božje previdnosti v zgodovini
in tako skonstruirali nekaj, kar se ne da spraviti v sklad s krščanskimi
resnicami. Belogardizem ni nastal naenkrat, iz protireformacijskih
časov je nastajal polagoma kot težnja po racionalizmu, sistemu,
organizaciji in oblasti.«18
Minorna, a z našega gledišča vendarle zanimiva, je Kocbekova
dnevniška omemba bosanskega zaselka z imenom našega velikega
očeta slovenske knjige, ki mu je kot trobenta zazvenelo v glavi.
Nastala je jeseni 1943, ko se je prebijal skozi divje balkanske prostore
na drugo zasedanje Avnoja v Jajcu. Več kot šest desetletij kasneje je
ljubiteljski obiskovalec odkril prav to vas in vzhičen zapisal, da
morda Trubarjevi predniki izhajajo od tam. Presegel je Kocbeka, ki
je zapisal: »Nebo je bilo golgotsko sivo in raztrgano, nekateri oblaki
so se skoraj dotikali tal s svojo nevarno črnino, bilo je nenavadno
toplo. Z nizkega grebena smo zagledali pod nami razdrto progo in
požgano železniško postajo Trubar.«19
Le nekaj dni zatem, na predvečer znamenitega zasedanja v Jajcu,
je v bosanskem Livnu spet razmišljal o vlogi krščanstva v slovenski
kulturni zgodovini in o preobrazbi naše duhovne podobe, ki jo je
izrecno zapisal v ustanovno listino OF:
»Dve konstanti sta se skoraj brez zveze skušali razviti v nas,
krščanska omika Ogleja, Bavarske, svetih Cirila in Metoda, lutrovstva
in katoliškega baroka, potem pa porenesančna civilizacija huma-
nizma s svojima različnima poudarkoma na subjekt in objekt: z ene
18 Listina, 19. oktober 1943.
19 Listina, 21. november 1943.
235
Še isto jesen je imel Kocbek na Cinku resnejšo politično debato z
Jožetom Zemljakom in Vladom Kozakom. Razpravljali so tudi o
kolaboracionizmu, belogardizmu in takrat na novo nastalem domo-
branstvu. Že tedaj je lucidno poudarjal, da slovenska sprega vere in
politike izvira že iz časov bojevitega katolicizma Antona Mahniča:
»Belogardizem je spoj totalitarizma in integralizma. Ateisti so si
laicizirali staro in neumrljivo idejo božjega kraljestva, politično
pohujšani kristjani pa so si hoteli idejo božjega kraljestva prav tako
uresničiti zgolj z družbenimi in političnimi sredstvi: božjo voljo so
vzeli v zakup, nastopili so kot tolmači božje previdnosti v zgodovini
in tako skonstruirali nekaj, kar se ne da spraviti v sklad s krščanskimi
resnicami. Belogardizem ni nastal naenkrat, iz protireformacijskih
časov je nastajal polagoma kot težnja po racionalizmu, sistemu,
organizaciji in oblasti.«18
Minorna, a z našega gledišča vendarle zanimiva, je Kocbekova
dnevniška omemba bosanskega zaselka z imenom našega velikega
očeta slovenske knjige, ki mu je kot trobenta zazvenelo v glavi.
Nastala je jeseni 1943, ko se je prebijal skozi divje balkanske prostore
na drugo zasedanje Avnoja v Jajcu. Več kot šest desetletij kasneje je
ljubiteljski obiskovalec odkril prav to vas in vzhičen zapisal, da
morda Trubarjevi predniki izhajajo od tam. Presegel je Kocbeka, ki
je zapisal: »Nebo je bilo golgotsko sivo in raztrgano, nekateri oblaki
so se skoraj dotikali tal s svojo nevarno črnino, bilo je nenavadno
toplo. Z nizkega grebena smo zagledali pod nami razdrto progo in
požgano železniško postajo Trubar.«19
Le nekaj dni zatem, na predvečer znamenitega zasedanja v Jajcu,
je v bosanskem Livnu spet razmišljal o vlogi krščanstva v slovenski
kulturni zgodovini in o preobrazbi naše duhovne podobe, ki jo je
izrecno zapisal v ustanovno listino OF:
»Dve konstanti sta se skoraj brez zveze skušali razviti v nas,
krščanska omika Ogleja, Bavarske, svetih Cirila in Metoda, lutrovstva
in katoliškega baroka, potem pa porenesančna civilizacija huma-
nizma s svojima različnima poudarkoma na subjekt in objekt: z ene
18 Listina, 19. oktober 1943.
19 Listina, 21. november 1943.
235
