Page 239 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 239
Traugott Jähnichen
POGUM ZA PREVZEM ODGOVORNOSTI
IN PODJETNI[KO RAVNANJE
Gospodarskoeti~ni impulzi Evangeli~anske cerkve v Nemèiji
Uvod: Izziv odgovornosti do bodočih generacij
Pisatelj in takratni češki predsednik Václav Havel je kot gostitelj
55. letne konference »Mednarodnega monetarnega sklada« in »Sve-
tovne banke« septembra 2000 v Pragi na zelo razmisleka vreden
način formuliral povezavo med naraščajočo sekularizacijo in po-
manjkanjem odgovornosti do bodočnosti: »Današnja civilizacija je
prvič v zgodovini človeštva v svojem bistvu ateistična, manjka ji vsaka
povezava z večnim in neskončnim. Zato ne manjka samo ozir do
tega, kaj bo prišlo za nami, temveč tudi ozir na obče dobro.«1 Havel
je diagnosticiral, da je prodiranje ateističnega odnosa prineslo glo-
binsko izgubo usmerjenosti človeškega ravnanja na obče dobro,
predvsem pa je umanjkala odgovornost nasproti prihodnjim ro-
dovom.
Tudi če Havel v svojem govoru tega ni izrecno izpeljeval, daje tej
argumentaciji očitno odločilen pečat predstava, da zmorejo reli-
giozne kulture, zlasti krščanstvo, orientirati človeško življenje k cilju,
ki sega dlje od tostranskega življenja. Zagotovost, da nam je obljub-
ljena dopolnitev lastnega živetja življenja v neki drugi dejanskosti,
ki se razlikuje od tostranskega sveta, terja življenjsko držo v smislu
trajnostnega razvoja in obzirnega odnosa do stvarstva, ki v logiko
lastnega ravnanja bistveno vključuje interese prihodnjih generacij.
Obet onstranske izpolnitve, ki je zasidran v bibliji, nam torej odpira
spokojno zaupanje glede na obnašanje z dobrinami stvarstva, kajti
1 Václav Havel, Govor pred 55. letno konferenco IMF in Svetovne banke dne 25. 9.
2000 v Pragi, FAZ dne 26. 9. 2000.
237
POGUM ZA PREVZEM ODGOVORNOSTI
IN PODJETNI[KO RAVNANJE
Gospodarskoeti~ni impulzi Evangeli~anske cerkve v Nemèiji
Uvod: Izziv odgovornosti do bodočih generacij
Pisatelj in takratni češki predsednik Václav Havel je kot gostitelj
55. letne konference »Mednarodnega monetarnega sklada« in »Sve-
tovne banke« septembra 2000 v Pragi na zelo razmisleka vreden
način formuliral povezavo med naraščajočo sekularizacijo in po-
manjkanjem odgovornosti do bodočnosti: »Današnja civilizacija je
prvič v zgodovini človeštva v svojem bistvu ateistična, manjka ji vsaka
povezava z večnim in neskončnim. Zato ne manjka samo ozir do
tega, kaj bo prišlo za nami, temveč tudi ozir na obče dobro.«1 Havel
je diagnosticiral, da je prodiranje ateističnega odnosa prineslo glo-
binsko izgubo usmerjenosti človeškega ravnanja na obče dobro,
predvsem pa je umanjkala odgovornost nasproti prihodnjim ro-
dovom.
Tudi če Havel v svojem govoru tega ni izrecno izpeljeval, daje tej
argumentaciji očitno odločilen pečat predstava, da zmorejo reli-
giozne kulture, zlasti krščanstvo, orientirati človeško življenje k cilju,
ki sega dlje od tostranskega življenja. Zagotovost, da nam je obljub-
ljena dopolnitev lastnega živetja življenja v neki drugi dejanskosti,
ki se razlikuje od tostranskega sveta, terja življenjsko držo v smislu
trajnostnega razvoja in obzirnega odnosa do stvarstva, ki v logiko
lastnega ravnanja bistveno vključuje interese prihodnjih generacij.
Obet onstranske izpolnitve, ki je zasidran v bibliji, nam torej odpira
spokojno zaupanje glede na obnašanje z dobrinami stvarstva, kajti
1 Václav Havel, Govor pred 55. letno konferenco IMF in Svetovne banke dne 25. 9.
2000 v Pragi, FAZ dne 26. 9. 2000.
237
