Page 266 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 266
RAZGLEDI, VPOGLEDI
nem strahu, da bo izgubila moč za lastno obrambo. Zato je pogla-
vitna zahteva vsake totalitarne institucije v tem, da se ji moraš brez-
pogojno podrediti v mišljenju in ravnanju. Izničiti svojo osebnost!
Toda človek je toliko svoboden, kolikor se ne pusti posrkati družbeni
vlogi, ki mu jo institucije ponujajo. Oporečništvo izvira od tu.«5 In
življenjska zgodba Hansa Künga je zgodba heretika in oporečnika,
ki še danes vztraja, da je treba podpreti ljudi, ki ne sprejemajo
cerkvene zadrte morale in jo zavračajo, ne pritrjuje pa tudi tistim, ki
sledijo nihilistično-libertinistični življenjski naravnanosti.
Naša medčloveškost in sploh odnosi v družbi naj bodo etično
utemeljeni. Nam, ateistom in agnostikom, daje Hans Küng pri-
znanje, upošteva in priznava naše etično in človeško dostojanstvo.
Vemo, da se je izrecno zavzemal celo za človekovo pravico do brez-
religioznosti, skratka, branil je varianto moralnega življenja brez
religije. V svojem delu projekt Svetovni etos posebej poudarja, »da
nereligiozni ljudje premorejo etično temeljno usmeritev tudi brez
religije in živijo moralno«.6 Čeprav je sam katoliški duhovnik in
osebno zelo religiozen človek, je v svojem mariborskem predavanju
izrecno opozoril: »Z ekskluzivnim poudarjanjem krščanskih vred-
not v današnji pluralistični družbi ne pridemo dlje od cerkvenih
zidov. Kdor bi jih želel trobentati iz cerkvenih zvonikov, ga bo
kmalu preglasil hrup ulice. To velja za vse družbe v Evropi, pa naj
so postsocialistične kakor Slovenija ali ne. Kdor bi želel v današ-
nji pluralistični stvarnosti evropskih držav ljudem nadeti prisilni
jopič krščanskih vrednot, bi se izkazal za politično nerealnega,
filozofsko in teološko pa za nelegitimnega.«7 Po Küngu izhaja iz
tega predvsem to, da »danes morata kristjan in krščanski teolog
jemati resno pozicije drugih religij, tudi različnih političnih in
nazorskih skupin, vključno z agnostiki in nevernimi«.8 Krščanske
vrednote pri tem niso razvrednotene, le da jim je treba dati pravo
veljavo »samo na podlagi in v kontekstu splošnih človekovih/
5 Prav tam, str. 6-7.
6 Hans Küng: Projekt Weltethos, Piper, München 2002, str. 59.
7 Hans Küng: Kaj povezuje in ohranja sodobno družbo? Svetovne religije – svetovni mir
– svetovni etos, str. 2.
8 Prav tam.
264
nem strahu, da bo izgubila moč za lastno obrambo. Zato je pogla-
vitna zahteva vsake totalitarne institucije v tem, da se ji moraš brez-
pogojno podrediti v mišljenju in ravnanju. Izničiti svojo osebnost!
Toda človek je toliko svoboden, kolikor se ne pusti posrkati družbeni
vlogi, ki mu jo institucije ponujajo. Oporečništvo izvira od tu.«5 In
življenjska zgodba Hansa Künga je zgodba heretika in oporečnika,
ki še danes vztraja, da je treba podpreti ljudi, ki ne sprejemajo
cerkvene zadrte morale in jo zavračajo, ne pritrjuje pa tudi tistim, ki
sledijo nihilistično-libertinistični življenjski naravnanosti.
Naša medčloveškost in sploh odnosi v družbi naj bodo etično
utemeljeni. Nam, ateistom in agnostikom, daje Hans Küng pri-
znanje, upošteva in priznava naše etično in človeško dostojanstvo.
Vemo, da se je izrecno zavzemal celo za človekovo pravico do brez-
religioznosti, skratka, branil je varianto moralnega življenja brez
religije. V svojem delu projekt Svetovni etos posebej poudarja, »da
nereligiozni ljudje premorejo etično temeljno usmeritev tudi brez
religije in živijo moralno«.6 Čeprav je sam katoliški duhovnik in
osebno zelo religiozen človek, je v svojem mariborskem predavanju
izrecno opozoril: »Z ekskluzivnim poudarjanjem krščanskih vred-
not v današnji pluralistični družbi ne pridemo dlje od cerkvenih
zidov. Kdor bi jih želel trobentati iz cerkvenih zvonikov, ga bo
kmalu preglasil hrup ulice. To velja za vse družbe v Evropi, pa naj
so postsocialistične kakor Slovenija ali ne. Kdor bi želel v današ-
nji pluralistični stvarnosti evropskih držav ljudem nadeti prisilni
jopič krščanskih vrednot, bi se izkazal za politično nerealnega,
filozofsko in teološko pa za nelegitimnega.«7 Po Küngu izhaja iz
tega predvsem to, da »danes morata kristjan in krščanski teolog
jemati resno pozicije drugih religij, tudi različnih političnih in
nazorskih skupin, vključno z agnostiki in nevernimi«.8 Krščanske
vrednote pri tem niso razvrednotene, le da jim je treba dati pravo
veljavo »samo na podlagi in v kontekstu splošnih človekovih/
5 Prav tam, str. 6-7.
6 Hans Küng: Projekt Weltethos, Piper, München 2002, str. 59.
7 Hans Küng: Kaj povezuje in ohranja sodobno družbo? Svetovne religije – svetovni mir
– svetovni etos, str. 2.
8 Prav tam.
264
