Page 262 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 262
BILO JE POVEDANO
POJASNILO
Tokrat želimo v rubriki Bilo je povedano opozoriti na pisanje
Franca Kovačiča o nekdanjih cerkvenih razmerah in verskem življe-
nju na slovenskem Štajerskem. Pri izbiranju odlomkov iz njegove
knjige Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), ki je izšla v Mariboru
leta 1928, smo se osredotočili na poglavji Protestantizem (str. 250–
262) in Katoliška obnova (262–273).
Duhovnik Franc Kovačič (tudi Fran; Veržej, 25. 3. 1867 – Maribor,
19. 3. 1939) je teologijo študiral v Varaždinu in Mariboru, v Rimu pa
1897 postal doktor filozofije. Na mariborskem bogoslovju je bil nato
profesor fundamentalne teologije (do 1923) in filozofije (do 1932);
strokovne prispevke s teh področij je objavljal v domačih in tujih
revijah ter samostojnih knjižnih izdajah. Temeljito je preučil delo-
vanje in pomen Antona Martina Slomška. Zelo se je zavzemal za
razvijanje znanstvenega delovanja na Štajerskem ter se posvečal
predvsem zgodovinopisju. Zasnoval je temelje Zgodovinskega dru-
štva, ki je bilo ustanovljeno leta 1903 v Mariboru in je začelo leta
1904 izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje; Kovačič ga je urejal v
letih 1917–1939. Društvo je razvilo, tudi z njegovim sodelovanjem, v
Mariboru muzej, arhiv in knjižnico (od leta 1923 mestna Študijska
knjižnica). Leta 1918 je bil član slovenskega Narodnega sveta za
Štajersko in nato sodeloval kot izvedenec za slovensko narodnostno
mejo v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu.
Posebej si je prizadeval, da je Prekmurje prešlo izpod madžarske
oblasti pod slovensko. (Gl. Bruno Hartman, geslo Kovačič, Fran, v:
Enciklopedija Slovenije 5, Ljubljana 1991, 339.)
Kovačič je v svoji obsežni zgodovini lavantinske, zdaj mariborsko-
lavantinske škofije zajel ozemlje, kakršno je upravljala po 1. svetovni
vojni. V skladu z zgodovino njenega šele postopnega zaokroževanja
na slovensko Štajersko je obravnaval tudi dele pod nekdanjo upravo
salzburške in sekovske škofije ter oglejskega patriarhata. Pred prika-
zovanjem prodiranja reformacije na štajerski del slovenskega narod-
260
POJASNILO
Tokrat želimo v rubriki Bilo je povedano opozoriti na pisanje
Franca Kovačiča o nekdanjih cerkvenih razmerah in verskem življe-
nju na slovenskem Štajerskem. Pri izbiranju odlomkov iz njegove
knjige Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), ki je izšla v Mariboru
leta 1928, smo se osredotočili na poglavji Protestantizem (str. 250–
262) in Katoliška obnova (262–273).
Duhovnik Franc Kovačič (tudi Fran; Veržej, 25. 3. 1867 – Maribor,
19. 3. 1939) je teologijo študiral v Varaždinu in Mariboru, v Rimu pa
1897 postal doktor filozofije. Na mariborskem bogoslovju je bil nato
profesor fundamentalne teologije (do 1923) in filozofije (do 1932);
strokovne prispevke s teh področij je objavljal v domačih in tujih
revijah ter samostojnih knjižnih izdajah. Temeljito je preučil delo-
vanje in pomen Antona Martina Slomška. Zelo se je zavzemal za
razvijanje znanstvenega delovanja na Štajerskem ter se posvečal
predvsem zgodovinopisju. Zasnoval je temelje Zgodovinskega dru-
štva, ki je bilo ustanovljeno leta 1903 v Mariboru in je začelo leta
1904 izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje; Kovačič ga je urejal v
letih 1917–1939. Društvo je razvilo, tudi z njegovim sodelovanjem, v
Mariboru muzej, arhiv in knjižnico (od leta 1923 mestna Študijska
knjižnica). Leta 1918 je bil član slovenskega Narodnega sveta za
Štajersko in nato sodeloval kot izvedenec za slovensko narodnostno
mejo v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu.
Posebej si je prizadeval, da je Prekmurje prešlo izpod madžarske
oblasti pod slovensko. (Gl. Bruno Hartman, geslo Kovačič, Fran, v:
Enciklopedija Slovenije 5, Ljubljana 1991, 339.)
Kovačič je v svoji obsežni zgodovini lavantinske, zdaj mariborsko-
lavantinske škofije zajel ozemlje, kakršno je upravljala po 1. svetovni
vojni. V skladu z zgodovino njenega šele postopnega zaokroževanja
na slovensko Štajersko je obravnaval tudi dele pod nekdanjo upravo
salzburške in sekovske škofije ter oglejskega patriarhata. Pred prika-
zovanjem prodiranja reformacije na štajerski del slovenskega narod-
260
