Page 265 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 265
CVETKA HED@ET TÓTH
nem etosu je potreben družbeni dialog med vsemi akterji, ki so v
družbi.«1
Samo nekaj dni pred tem je v Sloveniji izšla knjiga Petra Kovačiča
Peršina z naslovom Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo
in prenovo. Delo je izšlo pri Društvu 2000 na dobrih 300 straneh.
Naslov tega dela je tak, da tisti, ki ga prebere, začuti nelagodje. Za
marsikoga zunaj Rimskokatoliške cerkve je podoba nekaterih tokov
v zdajšnjem slovenskem katolicizmu in opis njegovega mesta v
slovenski družbi skrajno odbijajoča, kajti zahtevi vatikanskega
projekta reevangelizacije se pridružujejo še restavracijske tendence
in s tem želje po obnovi katoliškega integrizma v Sloveniji. Torej:
Kaj je integrizem? Odgovor dobimo že na ovitku knjige: »Integrizem
je tista oblika vključevanja konfesionalne institucije v vsakokratno
družbeno stvarnost, ki hoče obvladovati celotno družbeno življenje
od zasebnosti, vzgoje, kulture, sociale do politike! Ta model pozna-
mo iz slovenske zgodovine kot klerikalno vladavino, ki se je pri nas
uveljavila po zatrtju meščanske revolucije v habsburški monarhiji
leta 1848, in je določala naše družbeno življenje in s tem narodno
usodo vse do zmage revolucije leta 1945. Kot ideološka, avtoritarna
politika je bil katoliški integrizem zaviralec modernizacije slovenske
družbe in s tem emancipacije slovenskega naroda.«2 Pisec knjige se
zaveda, da je naslov provokativen; njegov namen pa je, da pojasni
izvire »zadrtosti našega katolicizma«,3 predvsem njegove »inkvizicij-
ske naravnanosti«, kajti »duh permanentne inkvizicije« se kot zdajš-
nja rekatolizacija skuša uveljaviti »v vseh institucijah, političnih,
družbenih in cerkvenih, celo v prostoru kulture«.4
Peršin tudi ugotavlja, da je »duh slovenske permanentne inkvi-
zicije ideološka ozkost, ki ne prenese širine duha«, in nadaljuje:
»Hoče ohranjati monolitnost mišljenja in delovanja, ki živi v neneh-
1 Hans Küng: Kaj povezuje in ohranja sodobno družbo? Svetovne religije – svetovni mir
– svetovni etos, Predavanje – Maribor 28. VI. 2012 (prevod dr. Zvone Štrubelj),
str. 2.
2 Peter Kovačič Peršin: Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo in prenovo,
Društvo 2000, Ljubljana 2012, ovitek, notranja stran.
3 Prav tam, str. 8.
4 Prav tam, str. 6.
263
nem etosu je potreben družbeni dialog med vsemi akterji, ki so v
družbi.«1
Samo nekaj dni pred tem je v Sloveniji izšla knjiga Petra Kovačiča
Peršina z naslovom Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo
in prenovo. Delo je izšlo pri Društvu 2000 na dobrih 300 straneh.
Naslov tega dela je tak, da tisti, ki ga prebere, začuti nelagodje. Za
marsikoga zunaj Rimskokatoliške cerkve je podoba nekaterih tokov
v zdajšnjem slovenskem katolicizmu in opis njegovega mesta v
slovenski družbi skrajno odbijajoča, kajti zahtevi vatikanskega
projekta reevangelizacije se pridružujejo še restavracijske tendence
in s tem želje po obnovi katoliškega integrizma v Sloveniji. Torej:
Kaj je integrizem? Odgovor dobimo že na ovitku knjige: »Integrizem
je tista oblika vključevanja konfesionalne institucije v vsakokratno
družbeno stvarnost, ki hoče obvladovati celotno družbeno življenje
od zasebnosti, vzgoje, kulture, sociale do politike! Ta model pozna-
mo iz slovenske zgodovine kot klerikalno vladavino, ki se je pri nas
uveljavila po zatrtju meščanske revolucije v habsburški monarhiji
leta 1848, in je določala naše družbeno življenje in s tem narodno
usodo vse do zmage revolucije leta 1945. Kot ideološka, avtoritarna
politika je bil katoliški integrizem zaviralec modernizacije slovenske
družbe in s tem emancipacije slovenskega naroda.«2 Pisec knjige se
zaveda, da je naslov provokativen; njegov namen pa je, da pojasni
izvire »zadrtosti našega katolicizma«,3 predvsem njegove »inkvizicij-
ske naravnanosti«, kajti »duh permanentne inkvizicije« se kot zdajš-
nja rekatolizacija skuša uveljaviti »v vseh institucijah, političnih,
družbenih in cerkvenih, celo v prostoru kulture«.4
Peršin tudi ugotavlja, da je »duh slovenske permanentne inkvi-
zicije ideološka ozkost, ki ne prenese širine duha«, in nadaljuje:
»Hoče ohranjati monolitnost mišljenja in delovanja, ki živi v neneh-
1 Hans Küng: Kaj povezuje in ohranja sodobno družbo? Svetovne religije – svetovni mir
– svetovni etos, Predavanje – Maribor 28. VI. 2012 (prevod dr. Zvone Štrubelj),
str. 2.
2 Peter Kovačič Peršin: Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo in prenovo,
Društvo 2000, Ljubljana 2012, ovitek, notranja stran.
3 Prav tam, str. 8.
4 Prav tam, str. 6.
263
