Page 268 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 268
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Küngu »biblicistični protestantizem v Ameriki« in ta fundamen-
talizem »se v nekaterih ozirih prikazuje skrajno moderno; ko gre,
na primer, za napredek, tehniko, industrijo, medije, prometni in
finančni sistem«. Ne smemo pozabiti: »Fundamentalizem pa hoče
na vsak način prisegati na svoj ’temelj’, to je, na nezmotljivo avto-
riteto svojih svetih spisov ali na enega od svojih nezmotljivih vodi-
teljev. Drži se svojih točno določenih zakonov in dogem, ki jih črpa
iz daljne preteklosti.«14 Küng se dobro zaveda, da je fundamen-
talizem – krščanska različica se za njegovo opozorilo noče zmeniti –
danes svetovni problem; opozarja tudi, da muslimani namesto
fundamentalizma raje govorijo o islamizmu. Po Küngu je treba tudi
upoštevati, da »je fundamentalizem pojav, ki ima poleg verskih tudi
socialne in politične korenine in ni razširjen le znotraj islama,« zato
meni: »Obstajajo različice v judovstvu in krščanstvu, vendar tudi v
budizmu in hinduizmu.« Tu se seveda kot poslušalci Küngove misli
sprašujemo, kako se s fundamentalizmi, ki nas že obkrožajo, sploh
soočati.
Kot drugi izrazito verski razdiralni pojav omenja Küng »nepo-
pustljivi moralizem« in ga zanimivo opisuje: »Neusmiljeni rigorizem
rimskega cerkvenega učiteljstva kot tudi nekaterih protestantov
sooča družbo po vsem svetu s prijemi skoraj fanatičnega ekstre-
mizma, s konkretnimi, večinoma zelo spornimi vprašanji, kot so
kontracepcija in uporaba kondomov (glede na nevarnost aidsa),
umetna oploditev, prenatalna diagnostika, prekinitev nosečnosti in
evtanazija. Ta razvneti antimodernizem hoče družbo dualistično
razdvojiti na ’kulturo življenja’ in ’kulturo smrti’, na zagovornike
življenja in pristaše smrti. Na človeštvo gleda apokaliptično, kot da
je na razpotju med življenjem in smrtjo, med blagoslovom in preklet-
stvom potopa. Vsaka ženska, ki jemlje kontracepcijske tablete, vsak
moški, ki uporablja kondom, je kot zarotnik življenja uvrščen v
kulturo smrti. S svojo ’mentaliteto zaščite’ naj bi že bila na poti
kulture izrojevanja.«15 Biti na polu kulture smrti je težka oznaka,
diskriminacijski vzorec, ki pa, žal tudi pri nas, pridobiva na udarni
moči.
14 Prav tam.
15 Prav tam.
266
Küngu »biblicistični protestantizem v Ameriki« in ta fundamen-
talizem »se v nekaterih ozirih prikazuje skrajno moderno; ko gre,
na primer, za napredek, tehniko, industrijo, medije, prometni in
finančni sistem«. Ne smemo pozabiti: »Fundamentalizem pa hoče
na vsak način prisegati na svoj ’temelj’, to je, na nezmotljivo avto-
riteto svojih svetih spisov ali na enega od svojih nezmotljivih vodi-
teljev. Drži se svojih točno določenih zakonov in dogem, ki jih črpa
iz daljne preteklosti.«14 Küng se dobro zaveda, da je fundamen-
talizem – krščanska različica se za njegovo opozorilo noče zmeniti –
danes svetovni problem; opozarja tudi, da muslimani namesto
fundamentalizma raje govorijo o islamizmu. Po Küngu je treba tudi
upoštevati, da »je fundamentalizem pojav, ki ima poleg verskih tudi
socialne in politične korenine in ni razširjen le znotraj islama,« zato
meni: »Obstajajo različice v judovstvu in krščanstvu, vendar tudi v
budizmu in hinduizmu.« Tu se seveda kot poslušalci Küngove misli
sprašujemo, kako se s fundamentalizmi, ki nas že obkrožajo, sploh
soočati.
Kot drugi izrazito verski razdiralni pojav omenja Küng »nepo-
pustljivi moralizem« in ga zanimivo opisuje: »Neusmiljeni rigorizem
rimskega cerkvenega učiteljstva kot tudi nekaterih protestantov
sooča družbo po vsem svetu s prijemi skoraj fanatičnega ekstre-
mizma, s konkretnimi, večinoma zelo spornimi vprašanji, kot so
kontracepcija in uporaba kondomov (glede na nevarnost aidsa),
umetna oploditev, prenatalna diagnostika, prekinitev nosečnosti in
evtanazija. Ta razvneti antimodernizem hoče družbo dualistično
razdvojiti na ’kulturo življenja’ in ’kulturo smrti’, na zagovornike
življenja in pristaše smrti. Na človeštvo gleda apokaliptično, kot da
je na razpotju med življenjem in smrtjo, med blagoslovom in preklet-
stvom potopa. Vsaka ženska, ki jemlje kontracepcijske tablete, vsak
moški, ki uporablja kondom, je kot zarotnik življenja uvrščen v
kulturo smrti. S svojo ’mentaliteto zaščite’ naj bi že bila na poti
kulture izrojevanja.«15 Biti na polu kulture smrti je težka oznaka,
diskriminacijski vzorec, ki pa, žal tudi pri nas, pridobiva na udarni
moči.
14 Prav tam.
15 Prav tam.
266
