Page 303 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 303
VIOLETA VLADIMIRA MESARI^ JAZBIN[EK
slabe izkušnje. Odnosi so se še zaostrili, ker se častniki niso znali
prav vesti, saj niso poznali, mnogi niti spoštovali, islama. Primer 2:
Dogodek iz Afganistana, tokrat iz nemškega kontingenta. Ko se je
nemški poveljnik predstavil tamkajšnjemu imamu, ga je ta vprašal,
če je veren. Častnik, ki je prihajal iz nekdanje Vzhodne Nemčije, je
na vprašanje odgovoril negativno, tj. da ne veruje. Od tistega tre-
nutka dalje ni bil več primeren partner za pogovor z imamom, saj
po njegovem prepričanju takemu, ki ne veruje v nobenega boga, ni
mogoče zaupati. Še danes stiki z verskimi voditelji v Pakistanu in
deloma tudi v Afganistanu tečejo prek oseb za religiozno oziroma
duhovno oskrbo, ker so kljub vsem razlikam dosegli vsaj nekaj
zaupanja med lokalno duhovščino, saj so tisti, ki se jasno deklarirajo
kot verujoči (tj. verujejo v nekega boga). Primer 3 govori o tem, kako
so pod okriljem ZN želeli pomagati ženam v Sudanu, ki so morale
odhajati po vodo daleč od doma. Toda z zgraditvijo vodovoda so
tem ženam v resnici onemogočili, da bi vsaj enkrat na dan lahko
zapustile dom krutih patriarhalnih zakonov in nasilja. Primer 4, ki
je zame eden najbolj pretresljivih, govori o izkušnji krvnega mašče-
vanja med Albanci, kjer je duhovnik pri spovedi postavljen pred
kruto in težko nalogo, saj mora poskušati usmeriti bes le na storilca
in rešiti preostalo družino pred krvnim maščevanjem.
Naj zaključim z naslednjo mislijo: »Nihče ne more razumeti
človeštva, če ne razume njegovih verstev. Včasih naivna, včasih pro-
dorno vzvišena, včasih groba, včasih pretanjena, včasih kruta, včasih
prežeta s silno nežnostjo in ljubeznijo, včasih pritrjujoča svetu, včasih
svet zanikajoča, včasih obrnjena navznoter, včasih vesoljna in misi-
jonarska, včasih plitva in pogosto globoka – vera prežema človekovo
življenje od njegovih temnih začetkov.« In kot je zapisal Hans Küng:
»Ni svetovnega miru brez miru med religijami.«
301
slabe izkušnje. Odnosi so se še zaostrili, ker se častniki niso znali
prav vesti, saj niso poznali, mnogi niti spoštovali, islama. Primer 2:
Dogodek iz Afganistana, tokrat iz nemškega kontingenta. Ko se je
nemški poveljnik predstavil tamkajšnjemu imamu, ga je ta vprašal,
če je veren. Častnik, ki je prihajal iz nekdanje Vzhodne Nemčije, je
na vprašanje odgovoril negativno, tj. da ne veruje. Od tistega tre-
nutka dalje ni bil več primeren partner za pogovor z imamom, saj
po njegovem prepričanju takemu, ki ne veruje v nobenega boga, ni
mogoče zaupati. Še danes stiki z verskimi voditelji v Pakistanu in
deloma tudi v Afganistanu tečejo prek oseb za religiozno oziroma
duhovno oskrbo, ker so kljub vsem razlikam dosegli vsaj nekaj
zaupanja med lokalno duhovščino, saj so tisti, ki se jasno deklarirajo
kot verujoči (tj. verujejo v nekega boga). Primer 3 govori o tem, kako
so pod okriljem ZN želeli pomagati ženam v Sudanu, ki so morale
odhajati po vodo daleč od doma. Toda z zgraditvijo vodovoda so
tem ženam v resnici onemogočili, da bi vsaj enkrat na dan lahko
zapustile dom krutih patriarhalnih zakonov in nasilja. Primer 4, ki
je zame eden najbolj pretresljivih, govori o izkušnji krvnega mašče-
vanja med Albanci, kjer je duhovnik pri spovedi postavljen pred
kruto in težko nalogo, saj mora poskušati usmeriti bes le na storilca
in rešiti preostalo družino pred krvnim maščevanjem.
Naj zaključim z naslednjo mislijo: »Nihče ne more razumeti
človeštva, če ne razume njegovih verstev. Včasih naivna, včasih pro-
dorno vzvišena, včasih groba, včasih pretanjena, včasih kruta, včasih
prežeta s silno nežnostjo in ljubeznijo, včasih pritrjujoča svetu, včasih
svet zanikajoča, včasih obrnjena navznoter, včasih vesoljna in misi-
jonarska, včasih plitva in pogosto globoka – vera prežema človekovo
življenje od njegovih temnih začetkov.« In kot je zapisal Hans Küng:
»Ni svetovnega miru brez miru med religijami.«
301
