Page 300 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 300
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Interkulturna in interreligijska kompetenca6
Pridobivanje znanja in informacije – vse to nam je lahko v veliko
pomoč pri opravljanju našega dela in poslanstva, hkrati pa je prispeva
k bogatitvi splošne razgledanosti, širitvi našega obzorja in odprtosti
našega mišljenja (to be openminded, to have open mind). Danes smo bolj
kot kdaj prej odprti v svet in »svet« je prišel tudi k nam. Za sodobni
svet je značilna hitra globalizacija. In z globalizacijo, z migracijo
različnih skupnosti, narodov in posameznikov so postale gibljive tudi
različne kulture in religije. Danes lahko govorimo o »povsodnavzoč-
nosti« religij in kultur (na primer, budiste, hindujce, sikhe in druge
najdemo tudi že v Sloveniji), pri čemer so nekatere religije bolj gibljive
in uspešne pri pridobivanju novih privržencev kakor druge.7 Po drugi
strani pa tudi posamične kulturne in verske tradicije religij niso
enovite, temveč razdeljene na več deset, »lahko tudi več tisoč samo-
stojnih različic, ki so samosvoje in samostojne v smislu doktrine,
obredov in organizacije«.8 In v vsaki verski tradiciji in vsaki posamični
različici te ali one religije »imamo na eni strani le formalne pripadnike,
na drugi ’pravoverne’, na eni strani verske liberalce, na drugi funda-
mentalistične, na eni ravnodušneže, na drugi fanatike.«9
Interkulturna kompetenca, tj. minimum znanja o kulturah sveta,
je tisto, kar mora imeti vsak človek, še posebej pa vojak, ki deluje v
okviru mednarodnih operacij, še posebej, če gre za operacije kriznega
odzivanja (OKO). Ta interkulturna kompetenca nujno vsebuje tudi
interreligijsko kompetenco, tj. minimum poznavanja različnosti
religij in religije.
Pri tem je treba dodati, da je vloga religije v mednarodnih opera-
cijah kriznega odzivanja večplastna:
Prvič: V soočenju s trenutno situacijo v operacijah kriznega
odzivanja je vera/religija pomemben dejavnik pri stabilizaciji oseb-
6 Violeta Vladimira Mesarič: Relacije med religijami, v: Vere in običaji na območjih
izvajanja mirovnih operacij, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno
obrambo, Ljubljana 2009.
7 Marjan Smrke, Svetovne religije, FDV, Ljubljana 2000.
8 Isti.
9 Isti.
298
Interkulturna in interreligijska kompetenca6
Pridobivanje znanja in informacije – vse to nam je lahko v veliko
pomoč pri opravljanju našega dela in poslanstva, hkrati pa je prispeva
k bogatitvi splošne razgledanosti, širitvi našega obzorja in odprtosti
našega mišljenja (to be openminded, to have open mind). Danes smo bolj
kot kdaj prej odprti v svet in »svet« je prišel tudi k nam. Za sodobni
svet je značilna hitra globalizacija. In z globalizacijo, z migracijo
različnih skupnosti, narodov in posameznikov so postale gibljive tudi
različne kulture in religije. Danes lahko govorimo o »povsodnavzoč-
nosti« religij in kultur (na primer, budiste, hindujce, sikhe in druge
najdemo tudi že v Sloveniji), pri čemer so nekatere religije bolj gibljive
in uspešne pri pridobivanju novih privržencev kakor druge.7 Po drugi
strani pa tudi posamične kulturne in verske tradicije religij niso
enovite, temveč razdeljene na več deset, »lahko tudi več tisoč samo-
stojnih različic, ki so samosvoje in samostojne v smislu doktrine,
obredov in organizacije«.8 In v vsaki verski tradiciji in vsaki posamični
različici te ali one religije »imamo na eni strani le formalne pripadnike,
na drugi ’pravoverne’, na eni strani verske liberalce, na drugi funda-
mentalistične, na eni ravnodušneže, na drugi fanatike.«9
Interkulturna kompetenca, tj. minimum znanja o kulturah sveta,
je tisto, kar mora imeti vsak človek, še posebej pa vojak, ki deluje v
okviru mednarodnih operacij, še posebej, če gre za operacije kriznega
odzivanja (OKO). Ta interkulturna kompetenca nujno vsebuje tudi
interreligijsko kompetenco, tj. minimum poznavanja različnosti
religij in religije.
Pri tem je treba dodati, da je vloga religije v mednarodnih opera-
cijah kriznega odzivanja večplastna:
Prvič: V soočenju s trenutno situacijo v operacijah kriznega
odzivanja je vera/religija pomemben dejavnik pri stabilizaciji oseb-
6 Violeta Vladimira Mesarič: Relacije med religijami, v: Vere in običaji na območjih
izvajanja mirovnih operacij, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno
obrambo, Ljubljana 2009.
7 Marjan Smrke, Svetovne religije, FDV, Ljubljana 2000.
8 Isti.
9 Isti.
298
