Page 301 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 301
VIOLETA VLADIMIRA MESARI^ JAZBIN[EK
nosti nekega vojaka. V konfliktu med vsakodnevnimi zahtevami in
potrebami službe ter nekim višjim ali splošnim namenom oziroma
poslanstvom se prej ali slej postavi vprašanje lastne identitete.
Psihologi učijo, da se človek v krizni situaciji vedno vrne na
prvinski odziv. Če je oseba že pred odhodom na neko nalogo dobro
pripravljen in usposobljen in se zato v točno določenem trenutku
odzove vedno enako, se bo ta oseba v krizni situaciji, ko ne bo časa
za razmislek, odzvala samodejno, kakor je bila naučena.
Drugič: Že pri čisto osebnem vprašanju prihajajo vojaki na pod-
ročje, ki meji na medreligiozno, na primer pri služenju v medna-
rodnih enotah s pripadniki tujih vojsk različnih kultur in religij, pri
čemer nastaja dotik ali soočenje z »drugačnimi«. Primer 1: Vojak iz
severne Nemčije, ki je protestant, varuje srbski pravoslavni samostan
na Kosovu in se tako sooči s popolnoma drugačno zgodovino,
simbolnim jezikom itd. Pri tem je službeno »prisiljen« stopati v stik
s tamkajšnjim popom. Postavi si vprašanji: a) vprašanje zase in za
svoje verovanje, b) vprašanje o svoji usposobljenosti, kajti za izpol-
nitev svoje naloge mora imeti vsaj nekaj znanja o drugi religiji/
veroizpovedi. Primer 2: Še bolj jasno se to vidi na primeru vojaka iz
nekdanje Nemške demokratične republike (Vzhodna Nemčija), ki
se ima za ateista in tudi z najpreprostejšimi religioznimi simboli ne
ve kaj početi niti si ne zna pomagati. Kolega, vojaški duhovnik iz
Avstrije, je sam doživel, da ga je nekdo iz nekdanje Nemške demo-
kratične republike, ki ni poznal simbola križa s Kristusom, spraševal,
kaj neki pomeni, in se zelo zanimal zanj. Primer 3: Na Kosovu je v
okviru Združenih narodov (UN) bila navzoča nekaj časa tudi indij-
ska policija. Ko je eden izmed indijskih policistov opazil kmeta, ki je
na povodcu vlekel svojo kravo in jo priganjal s palico (kar je v Evropi
lahko nekaj povsem vsakdanjega), je zgrožen obstal in nato vklenil
tega kmeta, saj je le-ta užalil njegova verska čustva (v Indiji je krava
sveta žival, hkrati pa Indijci verujejo v reinkarnacijo). Zadnji primer
govori sam zase. Pri tem gre za dejstvo, da je včasih treba tudi
odmisliti svojo vero in prepričanje. Toda vprašanje, ki se nam pri
tem zastavlja, se glasi: »Kako daleč naj gremo oz. kje je meja?«
Na tem mestu bi bilo umestno lahko tudi vprašanje glede obla-
čenja. Na primer: Kakšna oblačila naj nosi ženska, ki je udeležena v
299
nosti nekega vojaka. V konfliktu med vsakodnevnimi zahtevami in
potrebami službe ter nekim višjim ali splošnim namenom oziroma
poslanstvom se prej ali slej postavi vprašanje lastne identitete.
Psihologi učijo, da se človek v krizni situaciji vedno vrne na
prvinski odziv. Če je oseba že pred odhodom na neko nalogo dobro
pripravljen in usposobljen in se zato v točno določenem trenutku
odzove vedno enako, se bo ta oseba v krizni situaciji, ko ne bo časa
za razmislek, odzvala samodejno, kakor je bila naučena.
Drugič: Že pri čisto osebnem vprašanju prihajajo vojaki na pod-
ročje, ki meji na medreligiozno, na primer pri služenju v medna-
rodnih enotah s pripadniki tujih vojsk različnih kultur in religij, pri
čemer nastaja dotik ali soočenje z »drugačnimi«. Primer 1: Vojak iz
severne Nemčije, ki je protestant, varuje srbski pravoslavni samostan
na Kosovu in se tako sooči s popolnoma drugačno zgodovino,
simbolnim jezikom itd. Pri tem je službeno »prisiljen« stopati v stik
s tamkajšnjim popom. Postavi si vprašanji: a) vprašanje zase in za
svoje verovanje, b) vprašanje o svoji usposobljenosti, kajti za izpol-
nitev svoje naloge mora imeti vsaj nekaj znanja o drugi religiji/
veroizpovedi. Primer 2: Še bolj jasno se to vidi na primeru vojaka iz
nekdanje Nemške demokratične republike (Vzhodna Nemčija), ki
se ima za ateista in tudi z najpreprostejšimi religioznimi simboli ne
ve kaj početi niti si ne zna pomagati. Kolega, vojaški duhovnik iz
Avstrije, je sam doživel, da ga je nekdo iz nekdanje Nemške demo-
kratične republike, ki ni poznal simbola križa s Kristusom, spraševal,
kaj neki pomeni, in se zelo zanimal zanj. Primer 3: Na Kosovu je v
okviru Združenih narodov (UN) bila navzoča nekaj časa tudi indij-
ska policija. Ko je eden izmed indijskih policistov opazil kmeta, ki je
na povodcu vlekel svojo kravo in jo priganjal s palico (kar je v Evropi
lahko nekaj povsem vsakdanjega), je zgrožen obstal in nato vklenil
tega kmeta, saj je le-ta užalil njegova verska čustva (v Indiji je krava
sveta žival, hkrati pa Indijci verujejo v reinkarnacijo). Zadnji primer
govori sam zase. Pri tem gre za dejstvo, da je včasih treba tudi
odmisliti svojo vero in prepričanje. Toda vprašanje, ki se nam pri
tem zastavlja, se glasi: »Kako daleč naj gremo oz. kje je meja?«
Na tem mestu bi bilo umestno lahko tudi vprašanje glede obla-
čenja. Na primer: Kakšna oblačila naj nosi ženska, ki je udeležena v
299
