Page 298 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 298
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Med prvo svetovno vojno je delovalo 3077 vojaških kuratov
različnih veroizpovedi. Delovali so na bojiščih ali pa v vojaških
bolnišnicah. Z vojaki so se pogovarjali, bodrili ranjence, jim delili
zakramente, opravljali bogoslužja, spovedovali, tolažili umirajoče in
vodili pogrebe. Vodili so sezname padlih in o tem obveščali tako
nadrejene kot svojce umrlih.
»Vojaški kurati so morali biti telesno usposobljeni, so morali biti
telesno sposobni napora vseh vojaških služb. Prav tako so morali
biti izjemno vešči teologije, zaželeno pa je bilo tudi poznavanje čim
več tujih jezikov«.4
Slovenska narodna vlada Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je
imela svojo slovensko vojsko in suverenost nad njo; organizirala je
tudi vodenje vojaške duhovniške službe v Sloveniji. Konkordat z
Apostolskim sedežem je sklenila Kraljevina Jugoslavija leta 1935.
Duhovniški kandidati so bili dodeljeni bolničarjem.
O duhovni oskrbi med partizani je povedanega in raziskanega
zelo malo. Dejstvo je, da so se partizani nemalokrat udeleževali
verskih obredov, vsaj za velike cerkvene praznike, da so pri bogo-
služjih, pri svetih mašah peli cerkvene pesmi, tudi v zboru, se spove-
dovali in sklepali zakone. Dr. Metod Mikuž je bil glavni partizanski
verski referent.
Tako kot partizanom so tudi slovenskim četnikom, vaškim stra-
žam in poznejšim slovenskim domobrancem duhovno oskrbo nudili
tako vojaški kot lokalni duhovniki. Vodja domobranskih duhov-
nikov je bil dr. Ignacij Renček.
»Mesto vojaških kuratov tako v domobranski kot partizanski
vojski je imelo en sam namen, in to je, stati vojaku ob strani, duhov-
no in moralno. Tudi oskrba družinskih članov je imela pomembno
mesto v življenju vojaških kuratov. V času vojne so tako skrbeli za
nenehen stik med zaledjem in fronto, kar je seveda pomenilo izjem-
no veliko vsem, ki so bili odtrgani od domačega varnega ognjišča«.5
Z nastopom svobode so bili vojaški duhovniki ukinjeni tudi pri
partizanih. Jugoslovanska vojska za svoje pripadnike ni imela organi-
zirane duhovne oskrbe.
4 Isto.
5 Isto.
296
Med prvo svetovno vojno je delovalo 3077 vojaških kuratov
različnih veroizpovedi. Delovali so na bojiščih ali pa v vojaških
bolnišnicah. Z vojaki so se pogovarjali, bodrili ranjence, jim delili
zakramente, opravljali bogoslužja, spovedovali, tolažili umirajoče in
vodili pogrebe. Vodili so sezname padlih in o tem obveščali tako
nadrejene kot svojce umrlih.
»Vojaški kurati so morali biti telesno usposobljeni, so morali biti
telesno sposobni napora vseh vojaških služb. Prav tako so morali
biti izjemno vešči teologije, zaželeno pa je bilo tudi poznavanje čim
več tujih jezikov«.4
Slovenska narodna vlada Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je
imela svojo slovensko vojsko in suverenost nad njo; organizirala je
tudi vodenje vojaške duhovniške službe v Sloveniji. Konkordat z
Apostolskim sedežem je sklenila Kraljevina Jugoslavija leta 1935.
Duhovniški kandidati so bili dodeljeni bolničarjem.
O duhovni oskrbi med partizani je povedanega in raziskanega
zelo malo. Dejstvo je, da so se partizani nemalokrat udeleževali
verskih obredov, vsaj za velike cerkvene praznike, da so pri bogo-
služjih, pri svetih mašah peli cerkvene pesmi, tudi v zboru, se spove-
dovali in sklepali zakone. Dr. Metod Mikuž je bil glavni partizanski
verski referent.
Tako kot partizanom so tudi slovenskim četnikom, vaškim stra-
žam in poznejšim slovenskim domobrancem duhovno oskrbo nudili
tako vojaški kot lokalni duhovniki. Vodja domobranskih duhov-
nikov je bil dr. Ignacij Renček.
»Mesto vojaških kuratov tako v domobranski kot partizanski
vojski je imelo en sam namen, in to je, stati vojaku ob strani, duhov-
no in moralno. Tudi oskrba družinskih članov je imela pomembno
mesto v življenju vojaških kuratov. V času vojne so tako skrbeli za
nenehen stik med zaledjem in fronto, kar je seveda pomenilo izjem-
no veliko vsem, ki so bili odtrgani od domačega varnega ognjišča«.5
Z nastopom svobode so bili vojaški duhovniki ukinjeni tudi pri
partizanih. Jugoslovanska vojska za svoje pripadnike ni imela organi-
zirane duhovne oskrbe.
4 Isto.
5 Isto.
296
