Page 318 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 318
RAZGLEDI, VPOGLEDI
ništvo in škofovstvo, je bilo učenje katoliške Cerkve prav od začetkov
našega dialoga jasno predstavljeno, in sicer ne samo znotraj Cerkve,
ampak tudi v pisnih stikih papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II. z več
canterburyjskimi nadškofi. V apostolskem pismu Duhovniško po-
svečenje (Ordinatio sacerdotalis, 22. 5. 1994) se papež Janez Pavel II.
sklicuje na pismo Pavla VI. nadškofu Cogganu (30. 11. 1975) in
takole podaja katoliško stališče: ’Duhovniško posvečenje (…) je bilo
v katoliški Cerkvi od vsega začetka vedno pridržano zgolj moškim.
(…) To izročilo zvesto ohranjajo vzhodne Cerkve.’ V sklepu piše:
’Izjavljam, da Cerkev nima nikakršne oblasti (no authority what-
soever) da bi podeljevala duhovniško posvečenje ženskam. Te sodbe
se morajo kot dokončne držati vsi verniki Cerkve.’ Ta formulacija
jasno kaže, da ne gre samo za disciplinarno stališče, ampak za izraz
naše zvestobe Jezusu Kristusu. Katoliška Cerkev se čuti zavezano volji
Jezusa Kristusa in si ne jemlje te svobode, da bi vzpostavljala neko
novo tradicijo, takšno, ki je tuja tradiciji Cerkve vseh časov. (…)
Odločitev v prid posvečevanja žensk pomeni odklon od skupnega
stališča vseh Cerkva prvega tisočletja, torej ne samo od katoliške
Cerkve ampak tudi od orientalnih in pravoslavnih Cerkva. Po našem
gledanju je Anglikanska skupnost s tem dejanjem napravila velik
korak v smer protestantskih Cerkva, ki izhajajo iz 16. stoletja, in se
oprijela stališča, ki so ga te Cerkve zavzele šele v drugi polovici 20.
stoletja. (…)
V naših ekumenskih odnosih (je) nastopil nov položaj. Medtem
ko je naš dialog obrodil pomembna soglasja glede razumevanja
cerkvenih služb, pa posvečevanje žensk za škofovstvo učinkovito in
definitivno onemogoča, da bi morda prišlo do priznanja angli-
kanskih posvečenj s strani katoliške Cerkve.«33
Na drugi strani pa luteranske cerkve idejo pozdravljajo. Norveška
luteranska cerkev spodbudno dodaja, da so oni ravno tako imeli
podobne probleme pred leti, ko so sprejemali ženske v episkopat,
vendar so bili pozitivno obdarjeni z novo močjo.34
33 Kasper W., Rimsko-katoliška razmišljanja o Anglikanski skupnosti, Ekumenski
zbornik V edinosti, Maribor: 2009,
34 Prim. Church of England may allow women bishops despite threats of split,
Christian Century, 12. Avgust 2008, 15.
316
ništvo in škofovstvo, je bilo učenje katoliške Cerkve prav od začetkov
našega dialoga jasno predstavljeno, in sicer ne samo znotraj Cerkve,
ampak tudi v pisnih stikih papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II. z več
canterburyjskimi nadškofi. V apostolskem pismu Duhovniško po-
svečenje (Ordinatio sacerdotalis, 22. 5. 1994) se papež Janez Pavel II.
sklicuje na pismo Pavla VI. nadškofu Cogganu (30. 11. 1975) in
takole podaja katoliško stališče: ’Duhovniško posvečenje (…) je bilo
v katoliški Cerkvi od vsega začetka vedno pridržano zgolj moškim.
(…) To izročilo zvesto ohranjajo vzhodne Cerkve.’ V sklepu piše:
’Izjavljam, da Cerkev nima nikakršne oblasti (no authority what-
soever) da bi podeljevala duhovniško posvečenje ženskam. Te sodbe
se morajo kot dokončne držati vsi verniki Cerkve.’ Ta formulacija
jasno kaže, da ne gre samo za disciplinarno stališče, ampak za izraz
naše zvestobe Jezusu Kristusu. Katoliška Cerkev se čuti zavezano volji
Jezusa Kristusa in si ne jemlje te svobode, da bi vzpostavljala neko
novo tradicijo, takšno, ki je tuja tradiciji Cerkve vseh časov. (…)
Odločitev v prid posvečevanja žensk pomeni odklon od skupnega
stališča vseh Cerkva prvega tisočletja, torej ne samo od katoliške
Cerkve ampak tudi od orientalnih in pravoslavnih Cerkva. Po našem
gledanju je Anglikanska skupnost s tem dejanjem napravila velik
korak v smer protestantskih Cerkva, ki izhajajo iz 16. stoletja, in se
oprijela stališča, ki so ga te Cerkve zavzele šele v drugi polovici 20.
stoletja. (…)
V naših ekumenskih odnosih (je) nastopil nov položaj. Medtem
ko je naš dialog obrodil pomembna soglasja glede razumevanja
cerkvenih služb, pa posvečevanje žensk za škofovstvo učinkovito in
definitivno onemogoča, da bi morda prišlo do priznanja angli-
kanskih posvečenj s strani katoliške Cerkve.«33
Na drugi strani pa luteranske cerkve idejo pozdravljajo. Norveška
luteranska cerkev spodbudno dodaja, da so oni ravno tako imeli
podobne probleme pred leti, ko so sprejemali ženske v episkopat,
vendar so bili pozitivno obdarjeni z novo močjo.34
33 Kasper W., Rimsko-katoliška razmišljanja o Anglikanski skupnosti, Ekumenski
zbornik V edinosti, Maribor: 2009,
34 Prim. Church of England may allow women bishops despite threats of split,
Christian Century, 12. Avgust 2008, 15.
316
