Page 331 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 331
UR[KA MIRT
Vsekakor pa, če ne bi imeli podatka o sprejetju diakonata za
ženske v pravoslavju, teh domnevnih hipotez ne bi mogli navajati.
Znano je sicer, da potekajo od družbenih sprememb 19. stoletja dalje
razprave tudi v pravoslavju in RKC, vendar pa (do pred kratkim) do
nekih sprememb ni prišlo.
Lahko pa bi si možnost ženske ordinacije ogledali znotraj druž-
benozgodovinskega okvira. Paralele lahko najdemo iz naslednjih
primerjav:
· ženske včasih niso imele niti volilne pravice, danes pa vodijo
državo;
· včasih je bilo nesprejemljivo, da ženska opravlja zdravniški
poklic; dovoljena ji je bila samo služba pomočnice zdravniku: bol-
ničarka.
Ženske danes vrh tega opravljajo že (skoraj) vse poklice (pa tudi
moški se vključujejo na vsa področja poklicev). Vprašanje pa je, ali
sploh lahko primerjamo duhovniški poklic z laičnimi poklici ter na
podlagi take primerjave iščemo podobnosti. Popolne primerjave ni,
vendar je še eno dejstvo, ki je ravno tako pomembno: verska skup-
nost je družbena struktura znotraj določene družbe. Skoraj nemo-
goče je, da bi delovala drugače od širše družbe v kateri živi. To lepo
vidimo tudi iz naše naloge: z družbenoosvobajajočim gibanjem
šestdesetih let so se začele spremembe vsepovsod in tudi v verskih
skupnostih. Pri nekaterih je vpliv moči čutiti bolj, pri drugih manj,
povsod pa vpliv je.
Pri krščanskih skupnostih, ki so se izoblikovale po reformaciji,
vidimo ta vpliv v tem, da so (med drugim) dovolili vstopiti ženskam
med duhovniške vrste. Pri RKC pa lahko vidimo ta vpliv v tem, da vedno
bolj vključujejo ženske v delovanje Cerkve tako, da opravljajo službe, ki
so za neposvečene (katehistinje, vodje skupin, animatorke ipd.).
Po mojem mnenju se RKC in pravoslavna Cerkev ne bosta mogla
več dolgo upirati družbenim okvirjem. Res je, da imata dolgoletno
tradicijo in sta preživeli že več različnih družbenih vzorcev, vendar so
bili vsi patriarhalno usmerjeni. Tudi zrasli sta na tej ideologiji. V veliko
oporo bi jima bila dogmatična teologija, katero imata striktno izobli-
kovani. Ampak tudi tu nastane problem: proti ženskemu duhovništvu
ni svetopisemskih dokazov. Teologija jima ni v veliko pomoč.
329
Vsekakor pa, če ne bi imeli podatka o sprejetju diakonata za
ženske v pravoslavju, teh domnevnih hipotez ne bi mogli navajati.
Znano je sicer, da potekajo od družbenih sprememb 19. stoletja dalje
razprave tudi v pravoslavju in RKC, vendar pa (do pred kratkim) do
nekih sprememb ni prišlo.
Lahko pa bi si možnost ženske ordinacije ogledali znotraj druž-
benozgodovinskega okvira. Paralele lahko najdemo iz naslednjih
primerjav:
· ženske včasih niso imele niti volilne pravice, danes pa vodijo
državo;
· včasih je bilo nesprejemljivo, da ženska opravlja zdravniški
poklic; dovoljena ji je bila samo služba pomočnice zdravniku: bol-
ničarka.
Ženske danes vrh tega opravljajo že (skoraj) vse poklice (pa tudi
moški se vključujejo na vsa področja poklicev). Vprašanje pa je, ali
sploh lahko primerjamo duhovniški poklic z laičnimi poklici ter na
podlagi take primerjave iščemo podobnosti. Popolne primerjave ni,
vendar je še eno dejstvo, ki je ravno tako pomembno: verska skup-
nost je družbena struktura znotraj določene družbe. Skoraj nemo-
goče je, da bi delovala drugače od širše družbe v kateri živi. To lepo
vidimo tudi iz naše naloge: z družbenoosvobajajočim gibanjem
šestdesetih let so se začele spremembe vsepovsod in tudi v verskih
skupnostih. Pri nekaterih je vpliv moči čutiti bolj, pri drugih manj,
povsod pa vpliv je.
Pri krščanskih skupnostih, ki so se izoblikovale po reformaciji,
vidimo ta vpliv v tem, da so (med drugim) dovolili vstopiti ženskam
med duhovniške vrste. Pri RKC pa lahko vidimo ta vpliv v tem, da vedno
bolj vključujejo ženske v delovanje Cerkve tako, da opravljajo službe, ki
so za neposvečene (katehistinje, vodje skupin, animatorke ipd.).
Po mojem mnenju se RKC in pravoslavna Cerkev ne bosta mogla
več dolgo upirati družbenim okvirjem. Res je, da imata dolgoletno
tradicijo in sta preživeli že več različnih družbenih vzorcev, vendar so
bili vsi patriarhalno usmerjeni. Tudi zrasli sta na tej ideologiji. V veliko
oporo bi jima bila dogmatična teologija, katero imata striktno izobli-
kovani. Ampak tudi tu nastane problem: proti ženskemu duhovništvu
ni svetopisemskih dokazov. Teologija jima ni v veliko pomoč.
329
