Page 366 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 366
PREVODI
tistim, ki so pripravljeni hoditi v vstajenju Jezusa Kristusa in so
pripravljeni biti z njim pokopani v smrt, da bi lahko z njim vstali, in
vsem tistim, ki v takem mišljenju to od nas želijo in to sami iz sebe
zahtevajo. S tem je izključeno vsako krščevanje otrok, največja in
prva papeževa grozota. Za to imate dokaze in pričevanja v pismih in
primere pri apostolih. Pri tem hočemo preprosto, a vendar trdno z
gotovostjo vztrajati.
Drugič pa smo se glede izobčenja zedinili takole: Do izobčenja
naj bi prišlo pri vseh tistih, ki so se izročili Gospodu, da bodo hodili
za njegovimi zapovedmi, in pri vseh tistih, ki so bili krščeni v edino
Kristusovo telo, se pustili imenovati brate ali sestre in potem vendar
zašli v zmote ali pregrehe ali padli v nenadno presenečenje. Te je
treba dvakrat na samem posvariti in v tretje pred vso skupnostjo
okoriti ali izobčiti po Kristusovem naročilu (Mt 18,15-17). To pa naj
se zgodi po uredbi Božjega Duha pred lomljenjem kruha, da bi tako
mogli vsi enodušno in v eni ljubezni lomiti kruh in jesti od njega in
piti iz keliha.
Tretjič, kar zadeva lomljenje kruha, smo se zedinili in sklenili
naslednje: Vsi, ki hočejo biti udeleženi pri lomljenju kruha v spomin
zlomljenega Kristusovega telesa, in vsi, ki hočejo piti od pijače v
spomin prelite Kristusove krvi, morajo biti prej pridruženi Kristu-
sovemu telesu, to je Božji skupnosti, ki ji je Kristus glava, namreč po
krstu. Kakor namreč pravi Pavel, ne moremo biti hkrati udeleženi
pri Gospodovi mizi in pri hudičevi mizi. Tudi ne moremo biti hkrati
udeleženi in piti iz Gospodovega in hudičevega keliha. To pomeni:
vsi, ki imajo skupnost z mrtvimi deli teme, ti nimajo deleža pri luči;
torej vsi, ki sledijo hudiču in svetu in nimajo deleža s temi, ki so
poklicani iz sveta k Bogu. Vsi ti, ki so zapadli hudemu in nimajo
deleža v dobrem. Tako tudi naj bo in mora biti: kdor nima pokli-
canosti Boga k veri, h krstu, k telesu skupaj z vsemi Božjimi otroki,
ta tudi ne more postati z njimi en kruh, kakor vendar mora biti, kjer
hočejo kruh v resnici lomiti po Kristusovem naročilu.
Četrtič smo se zedinili glede izločitve: Ta naj se dogodi iz [skup-
nosti] zlih in iz hudobije, ki jo je hudič zasejal v svetu, da ne bi imeli
skupnosti z njimi in da bi v skupnosti z njimi ne tekali za njihovimi
gnusobami. To pomeni, ker vsi, ki niso stopili v poslušnost veri in se
364
tistim, ki so pripravljeni hoditi v vstajenju Jezusa Kristusa in so
pripravljeni biti z njim pokopani v smrt, da bi lahko z njim vstali, in
vsem tistim, ki v takem mišljenju to od nas želijo in to sami iz sebe
zahtevajo. S tem je izključeno vsako krščevanje otrok, največja in
prva papeževa grozota. Za to imate dokaze in pričevanja v pismih in
primere pri apostolih. Pri tem hočemo preprosto, a vendar trdno z
gotovostjo vztrajati.
Drugič pa smo se glede izobčenja zedinili takole: Do izobčenja
naj bi prišlo pri vseh tistih, ki so se izročili Gospodu, da bodo hodili
za njegovimi zapovedmi, in pri vseh tistih, ki so bili krščeni v edino
Kristusovo telo, se pustili imenovati brate ali sestre in potem vendar
zašli v zmote ali pregrehe ali padli v nenadno presenečenje. Te je
treba dvakrat na samem posvariti in v tretje pred vso skupnostjo
okoriti ali izobčiti po Kristusovem naročilu (Mt 18,15-17). To pa naj
se zgodi po uredbi Božjega Duha pred lomljenjem kruha, da bi tako
mogli vsi enodušno in v eni ljubezni lomiti kruh in jesti od njega in
piti iz keliha.
Tretjič, kar zadeva lomljenje kruha, smo se zedinili in sklenili
naslednje: Vsi, ki hočejo biti udeleženi pri lomljenju kruha v spomin
zlomljenega Kristusovega telesa, in vsi, ki hočejo piti od pijače v
spomin prelite Kristusove krvi, morajo biti prej pridruženi Kristu-
sovemu telesu, to je Božji skupnosti, ki ji je Kristus glava, namreč po
krstu. Kakor namreč pravi Pavel, ne moremo biti hkrati udeleženi
pri Gospodovi mizi in pri hudičevi mizi. Tudi ne moremo biti hkrati
udeleženi in piti iz Gospodovega in hudičevega keliha. To pomeni:
vsi, ki imajo skupnost z mrtvimi deli teme, ti nimajo deleža pri luči;
torej vsi, ki sledijo hudiču in svetu in nimajo deleža s temi, ki so
poklicani iz sveta k Bogu. Vsi ti, ki so zapadli hudemu in nimajo
deleža v dobrem. Tako tudi naj bo in mora biti: kdor nima pokli-
canosti Boga k veri, h krstu, k telesu skupaj z vsemi Božjimi otroki,
ta tudi ne more postati z njimi en kruh, kakor vendar mora biti, kjer
hočejo kruh v resnici lomiti po Kristusovem naročilu.
Četrtič smo se zedinili glede izločitve: Ta naj se dogodi iz [skup-
nosti] zlih in iz hudobije, ki jo je hudič zasejal v svetu, da ne bi imeli
skupnosti z njimi in da bi v skupnosti z njimi ne tekali za njihovimi
gnusobami. To pomeni, ker vsi, ki niso stopili v poslušnost veri in se
364
