Page 363 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 363
IGOR GRDINA
Kot klasična humanistka si Breda Pogorelec ni privoščila lagod-
nega nezanimanja za kar koli. Preteklost ji ni bila nekaj minulega,
temveč neizogiben del prostora osebnega in skupnostnega življenja.
Zato je nekoč za zmerom veljavno poudarila: »Smisel raziskovanja
zgodovine jezika – to je vprašanje, ki bi se ga dalo zvesti tudi na to,
kakšen je smisel raziskovanja jezika nasploh. Jezik je namreč najbolj
zahteven kod, ki ga ima človek na voljo za sporazumevanje, za
shranjevanje svojih misli, za ustvarjanje. In vsako ljudstvo, vsak
narod se na določen način po svojem jeziku razlikuje od drugega.
Jezik je del njegove identitete, po njem ga drugi prepoznajo. In prav
zaradi tega je del raziskovanja jezika tudi del prepoznavanja samega
sebe. Tistega spoznavanja, ki je na svoj način potrebno in osmišlja
tudi delovanje v sedanjosti.«32
32 B. Pogorelec, n. d., 166.
361
Kot klasična humanistka si Breda Pogorelec ni privoščila lagod-
nega nezanimanja za kar koli. Preteklost ji ni bila nekaj minulega,
temveč neizogiben del prostora osebnega in skupnostnega življenja.
Zato je nekoč za zmerom veljavno poudarila: »Smisel raziskovanja
zgodovine jezika – to je vprašanje, ki bi se ga dalo zvesti tudi na to,
kakšen je smisel raziskovanja jezika nasploh. Jezik je namreč najbolj
zahteven kod, ki ga ima človek na voljo za sporazumevanje, za
shranjevanje svojih misli, za ustvarjanje. In vsako ljudstvo, vsak
narod se na določen način po svojem jeziku razlikuje od drugega.
Jezik je del njegove identitete, po njem ga drugi prepoznajo. In prav
zaradi tega je del raziskovanja jezika tudi del prepoznavanja samega
sebe. Tistega spoznavanja, ki je na svoj način potrebno in osmišlja
tudi delovanje v sedanjosti.«32
32 B. Pogorelec, n. d., 166.
361
