Page 370 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 370
PREVODI
lagati) imeli močno tolažbo.« Zapomni si pomen tega mesta v
Pismu: Bog ima oblast storiti, kar tebi prepoveduje. Njemu je namreč
mogoče vse. Bog je Abrahamu dal prisego – pravi Pismo – da bi
dokazal, kako je njegov sklep neomajen. To pomeni: nihče se njegovi
volji ne more zoperstavljati in je ovirati. Zato je lahko svojo prisego
držal. Mi pa tega ne zmoremo, kakor je zgoraj rečeno po Kristusu,
da bi prisego držali ali storili. Zato naj ne prisegamo. Zdaj pa nekateri
nadalje pravijo: V novi zavezi ni prepovedano, da bi prisegali pri
Bogu, v stari pa je to celo zapovedano. Tako je pravzaprav prepo-
vedano prisegati pri nebu, zemeljskem krogu, pri Jeruzalemu in pri
naši glavi. Odgovor. Poslušaj Pismo: »Kdor pa prisega pri nebu, ta
prisega pri Božjem prestolu in pri tem, ki na njem sedi.« Zapomni
si: Prisegati pri nebu, ki je prestol Boga, je prepovedano. Koliko bolj
je to prepovedano pri Bogu samem! Vi norci in slepci, kaj je večje,
prestol ali ta, ki na njem sedi? Tudi pravijo nekateri takole: Če je
torej narobe, da uporabljamo Boga za resnico, pa sta apostola Peter
in Pavel tudi prisegala. Odgovor: Peter in Pavel izpričujeta le to, kar
je Bog obljubil Abrahamu s prisego, sama pa ne obljubljata nič,
kakor primeri jasno kažejo. A pričevanje in priseganje sta dve zadevi.
Kadar namreč prisegamo, tedaj obljubljamo reči, ki so še v prihod-
nosti, kakor je bil Abrahamu obljubljen Kristus, ki smo ga dolgo
časa po tistem prejeli. Če pa pričujemo, pričujemo o sedanjem, pa
naj bo dobro ali hudo, kakor je Simeon govoril Mariji o Kristusu in
ji pričeval: »Ta bo postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in
v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo.« Istega nas je učil tudi Kristus,
ko je rekel: »Vaš govor naj bo ja, ja in ne, česar ne smemo razumeti
tako, kakor da bi dopuščal prisego. Kristus je preprosto ja in ne, in
vsi, ki ga preprosto iščejo, bodo njegovo besedo razumeli. Amen.
Dragi bratje in sestre v Gospodu! To so členi, ki so jih nekateri
bratje doslej umevali napak in zoper pravi smisel. Tako so zmedli
številne šibke vesti, s čimer je bilo Božje ime hudo žaljeno. Zato je
bilo nujno, da smo se v Gospodu zedinili, kakor se je tudi zgodilo.
Bogu bodi hvala in slava!
Ker pa ste zdaj obilno doumeli Božjo voljo, kakor je sedaj po nas
razodeta, bo potrebno, da to spoznano voljo vztrajno in brez odla-
368
lagati) imeli močno tolažbo.« Zapomni si pomen tega mesta v
Pismu: Bog ima oblast storiti, kar tebi prepoveduje. Njemu je namreč
mogoče vse. Bog je Abrahamu dal prisego – pravi Pismo – da bi
dokazal, kako je njegov sklep neomajen. To pomeni: nihče se njegovi
volji ne more zoperstavljati in je ovirati. Zato je lahko svojo prisego
držal. Mi pa tega ne zmoremo, kakor je zgoraj rečeno po Kristusu,
da bi prisego držali ali storili. Zato naj ne prisegamo. Zdaj pa nekateri
nadalje pravijo: V novi zavezi ni prepovedano, da bi prisegali pri
Bogu, v stari pa je to celo zapovedano. Tako je pravzaprav prepo-
vedano prisegati pri nebu, zemeljskem krogu, pri Jeruzalemu in pri
naši glavi. Odgovor. Poslušaj Pismo: »Kdor pa prisega pri nebu, ta
prisega pri Božjem prestolu in pri tem, ki na njem sedi.« Zapomni
si: Prisegati pri nebu, ki je prestol Boga, je prepovedano. Koliko bolj
je to prepovedano pri Bogu samem! Vi norci in slepci, kaj je večje,
prestol ali ta, ki na njem sedi? Tudi pravijo nekateri takole: Če je
torej narobe, da uporabljamo Boga za resnico, pa sta apostola Peter
in Pavel tudi prisegala. Odgovor: Peter in Pavel izpričujeta le to, kar
je Bog obljubil Abrahamu s prisego, sama pa ne obljubljata nič,
kakor primeri jasno kažejo. A pričevanje in priseganje sta dve zadevi.
Kadar namreč prisegamo, tedaj obljubljamo reči, ki so še v prihod-
nosti, kakor je bil Abrahamu obljubljen Kristus, ki smo ga dolgo
časa po tistem prejeli. Če pa pričujemo, pričujemo o sedanjem, pa
naj bo dobro ali hudo, kakor je Simeon govoril Mariji o Kristusu in
ji pričeval: »Ta bo postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in
v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo.« Istega nas je učil tudi Kristus,
ko je rekel: »Vaš govor naj bo ja, ja in ne, česar ne smemo razumeti
tako, kakor da bi dopuščal prisego. Kristus je preprosto ja in ne, in
vsi, ki ga preprosto iščejo, bodo njegovo besedo razumeli. Amen.
Dragi bratje in sestre v Gospodu! To so členi, ki so jih nekateri
bratje doslej umevali napak in zoper pravi smisel. Tako so zmedli
številne šibke vesti, s čimer je bilo Božje ime hudo žaljeno. Zato je
bilo nujno, da smo se v Gospodu zedinili, kakor se je tudi zgodilo.
Bogu bodi hvala in slava!
Ker pa ste zdaj obilno doumeli Božjo voljo, kakor je sedaj po nas
razodeta, bo potrebno, da to spoznano voljo vztrajno in brez odla-
368
