Page 367 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 367
SCHLEITHEIMSKA VEROIZPOVED
niso združili z Bogom, ker hočejo delati po svoji volji in so velika
gnusoba pred Bogom, iz njih ne more in noče rasti ali iz njih pognati
nič drugega kakor gnusne reči. Nikoli pa ni bilo in ni na svetu in v
vsem Božjem stvarstvu nič drugega kakor dobro in húdo, verno in
neverno, tema in luč, svet in taki, ki so svet zapustili, Božji tempelj
in maliki, Kristus in Belial, in prvo ne more imeti skupnosti z
drugim. Razodeto pa nam je tudi Gospodovo naročilo, v katerem
nam nalaga, naj se izločimo in oddelimo od hudega; potem hoče
biti naš Bog, mi pa bi bili njegovi sinovi in hčere. Nadalje nas
opominja, naj zapustimo Babilon in zemeljski Egipt, da ne bi bili
tudi deležni njunih kazni in trpljenja, ki jih bo Gospod razgrnil nad
njima. Iz vsega tega naj bi se poučili, kako vse, kar ni v edinosti z
našim Bogom in s Kristusom, ni nič drugega kakor gnusoba, ki naj
se ji izogibamo in od nje bežimo. Sem sodijo vsa papeška in proti-
papeška dela in bogoslužja, zbori, obiskovanja cerkve, vinotočev,
zveze in pogodbe nevere in podobne reči, kar ima svet za visoko in
kar izvajajo naravnost v nasprotju z Božjimi naročili, v skladu z vso
nepravičnostjo, ki je v svetu. Od vsega tega naju bi bili izločeni in v
tem naj ne bi imeli nobenega deleža. To so namreč prazne gnusobe,
ki nas delajo osovražene pred našim Jezusom Kristusom, ki nas je
osvobodil od službovanja mesu in nas usposobil za službo Bogu po
Duhu, ki nam ga je dal. Tako bodo potem tudi brez dvoma odpadla
od nas nekrščanska, res hudičevska orožja moči, kakor je to meč,
oklep in podobno, in vsaka uporaba tega, bodisi za prijatelje ali proti
sovražnikom – v moči Kristusove besede: Ne upirajte se hudemu.
Petič smo se zedinili o pastirjih v skupnosti takole: Pastir v Božji
skupnosti naj bo povsem po Pavlovi odredbi nekdo, ki uživa dober
glas pri tistih, ki so zunaj vere. Njegova služba naj bo njegovo branje
in opominjanje in učenje in svarjenje, opozarjanje, izobčanje, molitev
za poboljšanje vseh bratov in sester, začetek lomljenja kruha in
spoštovanje Kristusovega telesa v vseh rečeh, da se izgrajuje in
poboljšuje in da bodo preklinjevalcu usta zamašena. Ta pa naj bo od
skupnosti, ki ga je izvolila, vzdrževan, če je v pomanjkanju. Kdor
namreč služi evangeliju, naj tudi od tega živi, kakor je odredil
Gospod. Če pa naj bi kak pastir storil kaj takega, kar zahteva opo-
mina, je treba z njim govoriti pred dvema ali tremi pričami. In če
365
niso združili z Bogom, ker hočejo delati po svoji volji in so velika
gnusoba pred Bogom, iz njih ne more in noče rasti ali iz njih pognati
nič drugega kakor gnusne reči. Nikoli pa ni bilo in ni na svetu in v
vsem Božjem stvarstvu nič drugega kakor dobro in húdo, verno in
neverno, tema in luč, svet in taki, ki so svet zapustili, Božji tempelj
in maliki, Kristus in Belial, in prvo ne more imeti skupnosti z
drugim. Razodeto pa nam je tudi Gospodovo naročilo, v katerem
nam nalaga, naj se izločimo in oddelimo od hudega; potem hoče
biti naš Bog, mi pa bi bili njegovi sinovi in hčere. Nadalje nas
opominja, naj zapustimo Babilon in zemeljski Egipt, da ne bi bili
tudi deležni njunih kazni in trpljenja, ki jih bo Gospod razgrnil nad
njima. Iz vsega tega naj bi se poučili, kako vse, kar ni v edinosti z
našim Bogom in s Kristusom, ni nič drugega kakor gnusoba, ki naj
se ji izogibamo in od nje bežimo. Sem sodijo vsa papeška in proti-
papeška dela in bogoslužja, zbori, obiskovanja cerkve, vinotočev,
zveze in pogodbe nevere in podobne reči, kar ima svet za visoko in
kar izvajajo naravnost v nasprotju z Božjimi naročili, v skladu z vso
nepravičnostjo, ki je v svetu. Od vsega tega naju bi bili izločeni in v
tem naj ne bi imeli nobenega deleža. To so namreč prazne gnusobe,
ki nas delajo osovražene pred našim Jezusom Kristusom, ki nas je
osvobodil od službovanja mesu in nas usposobil za službo Bogu po
Duhu, ki nam ga je dal. Tako bodo potem tudi brez dvoma odpadla
od nas nekrščanska, res hudičevska orožja moči, kakor je to meč,
oklep in podobno, in vsaka uporaba tega, bodisi za prijatelje ali proti
sovražnikom – v moči Kristusove besede: Ne upirajte se hudemu.
Petič smo se zedinili o pastirjih v skupnosti takole: Pastir v Božji
skupnosti naj bo povsem po Pavlovi odredbi nekdo, ki uživa dober
glas pri tistih, ki so zunaj vere. Njegova služba naj bo njegovo branje
in opominjanje in učenje in svarjenje, opozarjanje, izobčanje, molitev
za poboljšanje vseh bratov in sester, začetek lomljenja kruha in
spoštovanje Kristusovega telesa v vseh rečeh, da se izgrajuje in
poboljšuje in da bodo preklinjevalcu usta zamašena. Ta pa naj bo od
skupnosti, ki ga je izvolila, vzdrževan, če je v pomanjkanju. Kdor
namreč služi evangeliju, naj tudi od tega živi, kakor je odredil
Gospod. Če pa naj bi kak pastir storil kaj takega, kar zahteva opo-
mina, je treba z njim govoriti pred dvema ali tremi pričami. In če
365
