Page 375 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 375
NENAD HARDI VITOROVI]
kateri ugovarja tudi Zwinglijevim posrednim namigom, da naj bi
bili on in njegovi somišljeniki uporniki. Mestni svet je sklical javno
disputacijo, na kateri Mantz, Grebel in Röubli 17. januarja 1525 prvič
javno razlagajo svoje prepričanje o zmotnosti krščevanja, ko dis-
putirajo s Zwinglijem, toda mestni svet slednjega razglasi za zma-
govalca. Sprejet je bil tudi odlok, da morajo družine, ki še niso krstile
svojih otrok, to storiti v osmih dnevih ali pa zapustiti mesto.
21. januarja 1525 sta Grebel in Mantz dobila prepoved nadalj-
njega poučevanja. Istega večera naj bi se (po pozneje pisanih kro-
nikah hutteritov) njun krog srečal pri Mantzu in tam naj bi Jörg
Blaurock prosil Grebla, da ga krsti, nato pa naj bi on krstil Grebla in
druge navzoče. Takoj naslednje dni so vsekakor že začeli javno
pridigati in vabiti ljudi, da se jim pridružijo. V glavnem so se raz-
kropili v okoliška mesta, kjer jih niso osebno poznali, toda tako
Mantza kot Grebla so vendarle večkrat prijeli in zaprli, Mantza prvič
že marca. Toda gibanje je raslo, in to sredi divjanja »kmečke vojne«.
Vsaj od novembra 1525 pa je v njem deloval tudi Michael Sattler.
Decembra 1526 je Sattler v Strasbourgu skušal doseči osvoboditev
zaradi popolnega zavračanja »meča« (radikalnega pacifizma) pripr-
tih krščevalcev. Skoraj zagotovo je še gojil tudi zadnji kanček upanja,
da bo nemara le pridobil tamkajšnje reformatorje za sodelovanje.
Brez uspeha, čeprav sta Martin Bucer in Wolfgang Capito bila
načelno zelo odprta in do Sattlerja posebej prijazna. Je pa v pisni
korespondenci z njima argumentiral enako kot v Schleithemskih členih,
zato ni dvoma, da je člene na zborovanju predlagal prav on. Ta čas
so v okolici Züricha ponovno prijeli Felixa Mantza (3. decembra).
Tokrat so ga pod obtožbo uporništva, zarotniškega združevanja
proti mestnim oblastem itd. obsodili na smrt z utopitvijo. Obsodba
je bila izvršena 5. januarja 1257 v reki Limmat v Zürichu.
Sattler je v Schleitheimu sklical nekakšno sinodo, na kateri so se
24. februarja zedinili glede pričujočih sedmih členov. Iz uvodnega
nagovora je jasno, da členi niso namenjeni zgolj poudarjanju razlik
do magistratnih reformatorjev, ampak tudi, če ne ravno predvsem
obvladovanju notranjih odklonov in utrjevanju gibanja, ko je v času
stisk in preganjanj ostalo brez prvotnih voditeljev (Grebel je marca
1926 pobegnil iz zapora, a je maja umrl za kugo). Že nekaj dni
373
kateri ugovarja tudi Zwinglijevim posrednim namigom, da naj bi
bili on in njegovi somišljeniki uporniki. Mestni svet je sklical javno
disputacijo, na kateri Mantz, Grebel in Röubli 17. januarja 1525 prvič
javno razlagajo svoje prepričanje o zmotnosti krščevanja, ko dis-
putirajo s Zwinglijem, toda mestni svet slednjega razglasi za zma-
govalca. Sprejet je bil tudi odlok, da morajo družine, ki še niso krstile
svojih otrok, to storiti v osmih dnevih ali pa zapustiti mesto.
21. januarja 1525 sta Grebel in Mantz dobila prepoved nadalj-
njega poučevanja. Istega večera naj bi se (po pozneje pisanih kro-
nikah hutteritov) njun krog srečal pri Mantzu in tam naj bi Jörg
Blaurock prosil Grebla, da ga krsti, nato pa naj bi on krstil Grebla in
druge navzoče. Takoj naslednje dni so vsekakor že začeli javno
pridigati in vabiti ljudi, da se jim pridružijo. V glavnem so se raz-
kropili v okoliška mesta, kjer jih niso osebno poznali, toda tako
Mantza kot Grebla so vendarle večkrat prijeli in zaprli, Mantza prvič
že marca. Toda gibanje je raslo, in to sredi divjanja »kmečke vojne«.
Vsaj od novembra 1525 pa je v njem deloval tudi Michael Sattler.
Decembra 1526 je Sattler v Strasbourgu skušal doseči osvoboditev
zaradi popolnega zavračanja »meča« (radikalnega pacifizma) pripr-
tih krščevalcev. Skoraj zagotovo je še gojil tudi zadnji kanček upanja,
da bo nemara le pridobil tamkajšnje reformatorje za sodelovanje.
Brez uspeha, čeprav sta Martin Bucer in Wolfgang Capito bila
načelno zelo odprta in do Sattlerja posebej prijazna. Je pa v pisni
korespondenci z njima argumentiral enako kot v Schleithemskih členih,
zato ni dvoma, da je člene na zborovanju predlagal prav on. Ta čas
so v okolici Züricha ponovno prijeli Felixa Mantza (3. decembra).
Tokrat so ga pod obtožbo uporništva, zarotniškega združevanja
proti mestnim oblastem itd. obsodili na smrt z utopitvijo. Obsodba
je bila izvršena 5. januarja 1257 v reki Limmat v Zürichu.
Sattler je v Schleitheimu sklical nekakšno sinodo, na kateri so se
24. februarja zedinili glede pričujočih sedmih členov. Iz uvodnega
nagovora je jasno, da členi niso namenjeni zgolj poudarjanju razlik
do magistratnih reformatorjev, ampak tudi, če ne ravno predvsem
obvladovanju notranjih odklonov in utrjevanju gibanja, ko je v času
stisk in preganjanj ostalo brez prvotnih voditeljev (Grebel je marca
1926 pobegnil iz zapora, a je maja umrl za kugo). Že nekaj dni
373
