Page 38 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 38
RAZPRAVE, [TUDIJE
posledica raznih zakonov, omejitev, prepovedi in preganjanja oz.
omejevanja vere.
Prav zato so zanimive prve evangeličanske molilnice na območjih,
kjer se je protestantizem uveljavljal. V Sloveniji je tako območje
Prekmurje, prekmurska kultura in vera v takratnem času pa sta
precej neraziskani in neobdelani, dobesedno zaprašeni in zato kot
taki kličeta po raziskovanju.
Zgodovina gradnje evangeličanskih sakralnih objektov
Evangeličani so se v času reformacije, predvsem pa protirefor-
macije, spopadali s podobnimi težavami, s kakršnimi se je zgodnje
krščanstvo v prvih stoletjih, ko so se kristjani skrivaj zbirali po
zasebnih hiša in katakombah. Za zgodnje krščanstvo se je to pre-
ganjanje nehalo leta 313 z milanskim tolerančnim ediktom cesarja
Konstantina, ki je omogočil kristjanom gradnjo stavb, namenjenih
zbiranju vernikov ob opravljanju bogoslužja.
Kot prelomno obdobje za evangeličane in kot konec protirefor-
macije pa lahko označimo dan, ko je Jožef II. prevzel oblast od svoje
matere Marije Terezije, ki je veljala za ostro nasprotnico vseh nekato-
ličanov. Jožef II. je bil absolutist z razsvetljenskimi idejami, zato ne
preseneča, da je kmalu izdal več tolerančnih patentov. Ti so bili:
1. Tolerančni patent 20. oktobra 1781, z datumom na dokumentu
»13. oktober 1781«. Ta patent je prvič po koncu protireformacije v
deželah, združenih pod habsburško krono, omogočil opravljanje
cerkvenih obredov luteranom (augsburške veroizpovedi), kalvini-
stom (helvetiške veroizpovedi) in pravoslavcem. Kljub patentu je
imela pri uveljavljanju vere še vedno prednost rimskokatoliška
veroizpoved, ki je bila tudi pristojna za vodenje vseh matičnih knjig.
2. Tolerančni patent leta 1782. V tem patentu so dobili večje
verske svoboščine v opravljanju svojih verskih obredov tudi judje.
3. Tolerančni patent 11. decembra 1785. Legaliziral je tudi prosto-
zidarstvo, vendar je bil dostop do lož omejen.
Po tolerančnem patentu iz leta 1781, ki je za razvoj evengaličanske
kulture najpomembnejši, je bila nekatoliškim podložnikom oz.
36
posledica raznih zakonov, omejitev, prepovedi in preganjanja oz.
omejevanja vere.
Prav zato so zanimive prve evangeličanske molilnice na območjih,
kjer se je protestantizem uveljavljal. V Sloveniji je tako območje
Prekmurje, prekmurska kultura in vera v takratnem času pa sta
precej neraziskani in neobdelani, dobesedno zaprašeni in zato kot
taki kličeta po raziskovanju.
Zgodovina gradnje evangeličanskih sakralnih objektov
Evangeličani so se v času reformacije, predvsem pa protirefor-
macije, spopadali s podobnimi težavami, s kakršnimi se je zgodnje
krščanstvo v prvih stoletjih, ko so se kristjani skrivaj zbirali po
zasebnih hiša in katakombah. Za zgodnje krščanstvo se je to pre-
ganjanje nehalo leta 313 z milanskim tolerančnim ediktom cesarja
Konstantina, ki je omogočil kristjanom gradnjo stavb, namenjenih
zbiranju vernikov ob opravljanju bogoslužja.
Kot prelomno obdobje za evangeličane in kot konec protirefor-
macije pa lahko označimo dan, ko je Jožef II. prevzel oblast od svoje
matere Marije Terezije, ki je veljala za ostro nasprotnico vseh nekato-
ličanov. Jožef II. je bil absolutist z razsvetljenskimi idejami, zato ne
preseneča, da je kmalu izdal več tolerančnih patentov. Ti so bili:
1. Tolerančni patent 20. oktobra 1781, z datumom na dokumentu
»13. oktober 1781«. Ta patent je prvič po koncu protireformacije v
deželah, združenih pod habsburško krono, omogočil opravljanje
cerkvenih obredov luteranom (augsburške veroizpovedi), kalvini-
stom (helvetiške veroizpovedi) in pravoslavcem. Kljub patentu je
imela pri uveljavljanju vere še vedno prednost rimskokatoliška
veroizpoved, ki je bila tudi pristojna za vodenje vseh matičnih knjig.
2. Tolerančni patent leta 1782. V tem patentu so dobili večje
verske svoboščine v opravljanju svojih verskih obredov tudi judje.
3. Tolerančni patent 11. decembra 1785. Legaliziral je tudi prosto-
zidarstvo, vendar je bil dostop do lož omejen.
Po tolerančnem patentu iz leta 1781, ki je za razvoj evengaličanske
kulture najpomembnejši, je bila nekatoliškim podložnikom oz.
36
